Premier Janez Janša se je ob najnovejši ustavni krizi na Poljskem odzval z obsežnim zapisom o političnih, pravosodnih, medijskih, migracijskih in energetskih odločitvah v državah članicah Evropske unije. Opozoril je na deset primerov, ki po njegovi oceni kažejo, kako daleč se je današnja Unija oddaljila od pričakovanj ob slovenskem vstopu v EU.
“Ko smo se odločili za vstop v EU, si ni nihče predstavljal, da bo v kateri koli njeni članici in Uniji lahko brez posledic prišlo do naslednjih dogodkov,” je zapisal premier Janša in nato nanizal deset primerov.
Njegov odziv sledi dramatičnemu zaostrovanju na Poljskem. Kot smo na Portal24.si že poročali, je poljski predsednik Karol Nawrocki prekinil pot v Senegal in se vrnil v Varšavo, potem ko je območje ustavnega sodišča zavarovala policija, sodnica Anna Korwin-Piotrowska pa je začasno prevzela njegovo vodenje.
“Poslati policijo na ustavno sodišče”
Janša je med prvimi tremi primeri navedel razveljavitev predsedniških volitev v Romuniji, ukinitev informativnega programa madžarske javne televizije in najnovejše dogodke na Poljskem.
“Razveljavitev predsedniških volitev v Romuniji. Ukiniti informativni program na nacionalni RTV na Madžarskem. Poslati policijo na ustavno sodišče na Poljskem,” je zapisal.
Romunsko ustavno sodišče je decembra 2024 razveljavilo celoten postopek predsedniških volitev po prvem krogu, v katerem je zmagal Călin Georgescu. Odločitev je sledila objavi obveščevalnih poročil o domnevnem tujem vplivanju na kampanjo.
Na Madžarskem je nova vlada Pétra Magyarja po letošnji zamenjavi oblasti začela obsežno reorganizacijo javnih medijev. Informativni program osrednje javne televizije M1 je bil prekinjen, zamenjan je bil del vodstva, gledalce pa je pričakalo sporočilo, da se javni mediji opravičujejo za preteklo poročanje. O dogajanju smo pisali v prispevku Konec “tovarne laži”? Madžarska javna televizija se gledalcem opravičila za leta propagande.
Od Janševega zapora do posega v RTV Slovenija
Dva izmed desetih primerov je premier namenil Sloveniji.
“Tri tedne pred volitvami poslati v zapor predsednika stranke, ki vodi v anketah. Prekiniti mandat vodstvu nacionalne RTV in izvesti čistko zaposlenih,” je zapisal Janša.
S prvo navedbo je spomnil na leto 2014, ko je moral 20. junija začeti prestajati zaporno kazen v zadevi Patria. Predčasne parlamentarne volitve so bile 13. julija, zato je predsednik SDS v zapor odšel le 23 dni pred glasovanjem. SDS je tako večji del volilne kampanje vodila brez svojega predsednika.
Ustavno sodišče je leta 2015 obsodilne sodbe v zadevi Patria soglasno razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje. Zadeva je nato zastarala.
Druga navedba se nanaša na novelo zakona o RTV Slovenija, ki je prinesla predčasno prenehanje mandatov dotedanjim organom upravljanja in vodstvu javnega zavoda. Ustavno sodišče je letos odločilo, da takšna ureditev ni bila v neskladju z ustavo, ob tem pa poudarilo, da je predčasno poseganje v mandate lahko dopustno le izjemoma. Nekdanji predsednik programskega sveta Peter Gregorčič je zaradi odvzema mandata vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice, o čemer smo na Portal24.si poročali pred dnevi.
Poljska javna televizija in pripori na Madžarskem
Poljsko je Janša v svojem zapisu omenil še enkrat.
“Zasesti nacionalno RTV s policijo in zamenjati vodstvo,” je izpostavil dogajanje po vrnitvi Donalda Tuska na oblast konec leta 2023.
Nova poljska vlada je takrat zamenjala vodstva javne televizije TVP, Poljskega radia in tiskovne agencije PAP. Informativni kanal TVP Info je prenehal oddajati, ob sedežih javnih medijev pa so bili policisti. Poslanci stranke Zakon in pravičnost so spremembe označili za nezakonit prevzem, Tuskova vlada pa jih je predstavljala kot obnovo nepristranskosti javnih medijev.
Na Madžarskem sta bila septembra po odvzemu poslanske imunitete priprta nekdanja ministra Orbánove vlade Miklós Seszták in Balázs Hankó. Tožilstvo ju preiskuje zaradi suma korupcije oziroma zlorabe javnega denarja, Fidesz pa postopke označuje za politično maščevanje nove oblasti.
“Poslati v zapor člane prejšnje vlade brez možnosti obrambe,” je madžarsko dogajanje povzel Janša.
Migracije, jedrska energija in selitev industrije
Premier je med evropskimi odločitvami, ki jih ocenjuje kot zgrešene, navedel tudi špansko migracijsko politiko.
“Podeliti skoraj milijon državljanstev ilegalnim migrantom po hitrem postopku,” je zapisal.
Španija je letos izvedla izredno regularizacijo nedokumentiranih migrantov, ki so morali dokazati, da so v državi živeli že pred začetkom leta. V postopku je bilo vloženih skoraj 1,175 milijona vlog. Ukrep sicer pomeni ureditev statusa prebivanja in dela, Janša pa ga je v svojem zapisu opisal kot hitro podeljevanje državljanstev. Več o obsegu ukrepa smo objavili v prispevku Za legalizacijo v Španiji zaprosilo skoraj 1,2 milijona nedokumentiranih migrantov.
Zadnji dve točki je namenil evropski energetski in podnebni politiki.
“Zapreti novo nuklearno elektrarno in zgraditi plinovod do Rusije. Obdavčiti ogljične energetske vire ob hkratnem zapiranju nuklearnih elektrarn ter preseliti industrijo v države z nizkimi ekološkimi standardi pod pretvezo, da tako rešujemo planet,” je zapisal.
Nemčija je aprila 2023 zaprla zadnje tri delujoče jedrske elektrarne, čeprav je vojna v Ukrajini že razkrila tveganja njene dolgoletne odvisnosti od ruskega plina. Evropska komisija medtem v poročilih o nemškem gospodarstvu opozarja na visoke cene energije, izgubljanje konkurenčnosti in selitev dela fizične proizvodnje v tujino.
Janševa kritika ni usmerjena le proti posameznim nacionalnim vladam, temveč proti širši smeri Evropske unije, v kateri se politični posegi vse pogosteje upravičujejo z obnovo pravne države, depolitizacijo, zelenim prehodom ali modernizacijo.
“Nastala je EU, ki se mora reševati sama pred sabo,” je svoj zapis sklenil premier Janez Janša.
