Demokrati bodo januarja prevzeli nadzor nad obema domovoma ameriškega kongresa, toda predsednik Donald Trump bo lahko njihove zakonodajne načrte ustavljal z vetom. Ker demokrati nimajo dvotretjinske večine, bo moral novi kongres za preglasovanje predsednika pridobiti tudi precej republikanskih glasov. ZDA bi zato lahko čakali dve leti političnega trgovanja, preiskav in blokad.
Rdeča kapa z napisom “VETO”, ki je med nedavnim Trumpovim nastopom ležala na mizi v Ovalni pisarni, je postala simbol strategije Bele hiše po porazu republikancev na vmesnih volitvah.
Trump je že pred volitvami veto opisal kot svojo “končno moč”. Po volitvah je ocenil, da bodo demokrati po “mesecu ali dveh” zavrnjenih zakonov sami poklicali Belo hišo in vprašali, kako je mogoče doseči dogovor.
Kot smo poročali na Portal24.si, so republikanci najprej izgubili nadzor nad senatom, poznejši rezultati pa so demokratom prinesli tudi večino v predstavniškem domu.
Demokrati daleč od dvotretjinske večine
Po do zdaj potrjenih rezultatih imajo demokrati in z njimi povezana neodvisna senatorja najmanj 54 od 100 sedežev v senatu. Republikanci jih imajo 44, tekmi na Aljaski in v Misisipiju pa še nista odločeni.
V predstavniškem domu so demokrati doslej osvojili 254 sedežev, republikanci pa 162. Devetnajst tekem še ni odločenih, demokrati pa so že presegli prag 218 sedežev, potreben za večino.
Nova razmerja jim bodo omogočila sprejemanje lastnih zakonodajnih predlogov, nadzor nad kongresnimi odbori ter začetek preiskav delovanja Trumpove administracije. Pri zakonodaji pa bo imel zadnjo besedo še vedno predsednik.
Ameriška ustava določa, da lahko predsednik zakon, ki sta ga sprejela oba domova kongresa, podpiše ali ga z obrazložitvijo zavrne. Predsedniški veto lahko kongres preglasuje le z dvotretjinsko večino v obeh domovih.
Če bi glasovali vsi člani, bi bilo za preglasovanje potrebnih najmanj 67 glasov v senatu in 290 v predstavniškem domu. Ob sedanjem razmerju bi morali demokrati pridobiti najmanj 13 republikanskih senatorjev in približno 36 republikanskih poslancev.
Veto lahko postane sredstvo za pogajanja
Trump je v prvem predsedniškem mandatu veto uporabil desetkrat. Kongres ga je preglasil le enkrat, pri zakonu o obrambni porabi za leto 2021. V sedanjem mandatu je doslej zavrnil dva zakona.
Zgodovina kaže, da predsedniki veto pogosto uporabljajo kot pogajalsko sredstvo. Bill Clinton je med predsedovanjem vložil 37 vetov, George H. W. Bush 44, Ronald Reagan pa 78.
Absolutni rekorder ostaja Franklin D. Roosevelt s 635 veti. Kongres jih je preglasil le devet. Roosevelt je imel večino svoje stranke, veto pa je uporabljal tudi za discipliniranje zakonodajalcev v lastnih vrstah.
Trump lahko z napovedjo veta demokrate prisili v spreminjanje zakonov oziroma iskanje podpore republikanskih poslancev. Enako lahko demokrati izkoristijo nadzor nad kongresom in pogojujejo sprejemanje proračunskih ter drugih ključnih zakonov.
Preiskav in sodnih pozivov veto ne more ustaviti
Predsedniški veto ne velja za kongresne preiskave, zaslišanja in sodne pozive. Demokrati so že napovedali okrepljen nadzor nad delovanjem administracije, zveznih agencij, migracijsko politiko ter ameriškimi vojaškimi operacijami.
Senat bo imel tudi pomembno vlogo pri potrjevanju sodnikov, veleposlanikov in visokih predstavnikov administracije. Demokratska večina bo lahko Trumpove kandidate zavrnila ali njihovo potrjevanje upočasnila.
Ustavna obtožba predsednika ostaja precej manj verjetna. Za začetek postopka zadostuje navadna večina v predstavniškem domu, za obsodbo in odstavitev pa je potrebna dvotretjinska večina v senatu. Demokrati bi tudi v tem primeru potrebovali najmanj 13 republikanskih senatorjev.
Novi kongres bo prisegel 3. januarja 2027. Do takrat imajo republikanci še vedno večino, po zamenjavi oblasti v kongresu pa bo Trump pri zakonodaji odvisen od pogajanj z demokrati – demokrati pa od njegovega podpisa ali podpore dovolj velikega števila republikancev za preglasovanje veta.
