Mag. Ivan Simič z izračuni o razvojni kapici: Kdo v proračun vplača največ in koliko mu ostane?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila velika razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav interventni zakon daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s.p., povečuje mejo za normirani s.p., znižuje dohodnino od najemnin in s tem znižuje najemnine, upokojence oprošča plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo, uvaja tako imenovano razvojno kapico na meji 7.500,00 evrov in upokojencem, ki po upokojitvi nadaljujejo z delom omogoča prejemanje 100 odstotne pokojnine in ne več zgolj 40 odstotkov, oziroma po treh letih 20 odstotkov, se je slovenska javnost razdelila. Kolikšna je ta delitev pa bomo izvedeli 6. decembra, ko bodo znani rezultati referenduma.

Nasprotniki interventnega zakona dokazujejo, da bodo od teh sprememb imeli največ »bogati«, kakor oni imenujejo tiste, ki imajo visoke bruto plače in ki v slovenski proračun prispevajo največ. Da boste imeli vsaj malo občutka o čem govorimo sem pripravil spodnjo tabelo, s katero vam poskušam na najbolj enostaven način prikazati, kdo so najboljši plačniki dohodnine in socialnih prispevkov.

Tako sem v navedeni tabeli prikazal šest različnih bruto plač (prve stolpec) in to od minimalne bruto plače 1.481,88 evrov, pa do bruto plače 50.000,00 evrov. V tabeli so navedeni tudi zneski prispevkov in dohodnine, ki ju od svoje bruto plače plačuje zaposleni. V četrtem stolpcu je  naveden znesek neto plače, ki jo prejme zaposleni. V sedmem stolpcu pa je naveden odstotek neto plače v primerjavi z bruto plačo. Komentarje prepuščam vam.

V petem stolpcu so navedeni prispevki delodajalca in v šestem stolpcu je seštevek bruto plače in prispevkov delodajalca. Sam temu rečem bruto/bruto plača. V zadnjem stolpcu je odstotek neto plače v primerjavi z bruto/bruto plačo. Kot lahko vidimo v zadnjem stolpcu, zaposleni, ki prejme minimalno plačo, prejme 57,53 odstotkov od zneska bruto/bruto plače, tisti s 50.000,00 evrov pa prejme le 35,40 odstotka.

Zanimiv je podatek o plačani prispevkih za socialno varnost. Zaposleni z minimalno plačo prispeva v proračun 381,67 evrov prispevkov zaposlenega, polega tega pa še delodajalec vplača 253,40 evrov socialnih prispevkov. Zaposleni z bruto plačo 50.000,00 evrov prispeva v proračun 11.589,36 evrov prispevkov zaposlenega, polega tega pa še delodajalec vplača 8.550,00 evrov socialnih prispevkov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je pokojnina slednjega omejena na najvišjo pokojninsko osnovo 5.159,12 evra, kar pri odmernem odstotku 63,50 odstotka pomeni, da bo prejel 3.276,04 evrov pokojnine, čeprav bi bilo pošteno, da prejme 31.750,00 evrov (63,50 % od 50.000,00 evrov). S strani predstavnikov sindikata  in predstavnikov nekaterih nevladnih organizacij poslušamo, da je to solidarnost. Zanima me, ali bi oni pristali v takšno solidarnost. Dejstvo je, da “bogati” oziroma tisti z najvišjimi plačami vplačujejo enormne zneske v proračun in od njih nimajo nič.

Zato me preseneča tovrstna razprava le-teh, saj je jasno, kdo plača največ. Opravil bom še primerjavo med zneski plačane dohodnine pri zaposlenemu, ki prejme minimalno plačo in od te plače plača 102,01 evre dohodnine, tisti z bruto plačo 50.000,00 evrov, pa plača 17.685,43 evrov dohodnine. Torej, čeprav ima za 33,74 krat večjo bruto plačo od tistega z minimalno plačo, plača 173,37 krat višjo dohodnino. Poglejmo še razmerje med bruto in neto plačo. Tisti z bruto plačo 50.000,00 evrov ima 33,74 krat višjo bruto plačo, neto plača pa je večja le 20,76 krat.

A je to v redu in kaj bi rekli vi, če bi bili na njegovem mestu?

Ko vse to pregledamo in preračunamo, ugotovimo, da je razvojna kapica še kako potrebna, saj plačevanje socialnih prispevkov nad zneskom 7.500,00 evrov nima nobenega smisla. Posameznik od tega plačila nima popolnom nič.

Za lažje razumevanje celotne zadeve sem v spodnji tabeli navedel zneske nekaterih pomembnejših kategorij. Prva takšna je najvišja osnova za plačilo socialnih prispevkov pri s.p., ki že sedaj imajo razvojno kapico na 8.876,11 evrov, kar je normalno, saj je tudi najvišja pokojnina omejena le na 3.276,04 evre.

Vsakega od vas pa prosim, da v miru prebere in pregleda naveden podatke ter podate svoje mnenje. Če boste pa slučajno našli kakšno napako v mojih izračunih, mi to takoj sporočite.

Mag. Ivan Simič

Blog je bil prvotno objavljen na spletni strani Simič&Parnerji.

Morda vas zanima tudi

Izjava dneva, 7. 11. 2026 (video)

Čokoladni mafini z banano: mehki, sočni in bogatejši z beljakovinami

Na vozniški izpit čakajo tudi tri mesece: Mladi predlagajo izpitne sobote

Kaj se zgodi s telesom, ko zmanjšate dodani sladkor?

Pes ob dežju noče na sprehod? Tako mu lahko olajšate sprehod

prof. dr. Igor Ogorevc: Zakaj novembra zbolimo pogosteje – je res kriv mraz?

Ali morate odraslim otrokom vedno pomagati? Odgovor ni tako preprost

Tudi pticam se zmede notranja ura: Med dolgimi poleti lahko zgrešijo smer

Ferrara je kot ustvarjena za jesenski konec tedna: Grad, kolesa in okusi renesanse