Pes lahko del dneva brez težav prespi, a to še ne pomeni, da mu ustreza osemurna samota. Številne organizacije za zaščito živali kot splošno zgornjo mejo za odraslega in sproščenega psa navajajo približno štiri ure. Nekateri psi potrebujejo družbo že prej.
Odgovor je odvisen od starosti, zdravja, značaja in predvsem tega, kako dobro je pes navajen ostajati sam. Širi ure niso zagotovilo, da bo vsak pes v tem času sproščen, temveč okvirna zgornja meja za odraslega psa brez težav z ločitveno stisko.
Pes sicer lahko urin zadrži tudi dlje, toda poln mehur ni edino merilo. Potrebuje gibanje, družbo, miselno zaposlitev in možnost, da opravi potrebo. Osem ur brez odmora zato ne bi smelo postati vsakodnevna stalnica.
Mladiči potrebujejo pogostejše odmore
Pri mladiču je čas samote precej krajši. Zelo mlad pes lahko potrebuje izhod že po uri ali dveh, saj še nima popolnega nadzora nad mehurjem. Obenem se šele uči, da odhod skrbnika ne pomeni nevarnosti.
Samoto je najbolje uvajati postopoma. Najprej za nekaj minut, nato za nekoliko daljši čas. Naslednji korak pride šele, ko pes med odsotnostjo ostane miren. Če začne cviliti, praskati po vratih ali nemirno hoditi po prostoru, je bilo podaljšanje najverjetneje prehitro.
Tudi starejši in bolni psi pogosto potrebujejo krajše razmake med sprehodi. Zaradi težav z mehurjem, zdravil, bolečin ali slabšega počutja jim lahko že nekajurna odsotnost povzroči nelagodje.
Kako pes pokaže, da je sam predolgo?
Očitni znaki so lajanje, tuljenje, uničevanje predmetov in opravljanje potrebe v stanovanju. Manj opazni so pretirano sopenje, slinjenje, nemirno prestopanje, praskanje po vratih in zavračanje hrane.
Nekateri psi težave skrivajo tako dobro, da jih skrbnik opazi šele s pomočjo domače kamere. Posnetek lahko pokaže, ali pes po odhodu mirno zaspi ali pa večino časa čaka pri vratih in se ne more umiriti. Pri ločitveni stiski se nemir pogosto začne že v prvih minutah.
Psa ob vrnitvi ne kaznujemo. Razgrizen čevelj ali lužica na tleh nista maščevanje, temveč sta lahko posledica strahu, dolgčasa ali predolgega čakanja.
Pred odhodom pomaga dobra priprava
Preden pes ostane sam, mu privoščimo sprehod in možnost, da opravi potrebo. Na voljo naj ima svežo vodo, varen prostor za počitek ter igračo ali polnjen priboljškovnik, ki ga že pozna. Odhodi in prihodi naj bodo mirni, brez dolgega poslavljanja in pretiranega vznemirjenja.
Če bo pes sam dlje kot približno štiri ure, je smiselno organizirati obisk sorodnika, soseda ali sprehajalca psov. Najboljši odgovor namreč ni zapisan le na uri – pokaže ga vedenje posameznega psa.
