Tudi pajki spijo: Raziskovalci odkrili dve različni fazi spanja

ByE. K.

29. oktobra, 2026 , ,
Pajek [Foto: Pixabay]

Pajki ne počivajo le negibno, temveč dejansko spijo in pri tem prehajajo skozi najmanj dve različni fazi spanja. Ena od njih vključuje premikanje oči in trzanje mišic ter je po vedenjskih značilnostih podobna fazi REM pri ljudeh. Raziskava pa ne dokazuje, da pajki tudi sanjajo.

Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom Univerze v Bonnu je preučevala avstralskega pajka skakača vrste Portia fimbriata. Več dni in noči so podrobno snemali njegovo vedenje ter preverjali, ali obdobja mirovanja izpolnjujejo znanstvena merila za pravi spanec.

Rezultati, objavljeni v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, so prinesli prvo celovito eksperimentalno potrditev, da imajo pajki urejen spanec z različnimi fazami.

Spanje ali zgolj mirovanje?

Raziskovalci so morali najprej ugotoviti, ali so pajki med nočnim mirovanjem res zaspali ali pa so le negibno čakali. Posamezne živali so namestili v 12 centimetrov široke posode in jih pod različnimi svetlobnimi pogoji več dni neprekinjeno spremljali s kamerami visoke ločljivosti.

Ponoči so uporabili infrardeče kamere, s katerimi so lahko zabeležili položaj telesa, premikanje oči, trzanje mišic in druga drobna gibanja, ne da bi pajke motili z vidno svetlobo.

Nato so uporabili zvočne dražljaje in merili, kako hitro se živali odzovejo. Med spanjem so pajki za odziv potrebovali več časa kot v budnem stanju, kar je eden od pomembnih znakov pravega spanja.

Preverili so tudi, kaj se zgodi, če jim nočni počitek prekinejo. Pajki so izgubljeni spanec pozneje nadomestili z daljšim počivanjem. Takšno vedenje, znano kot povratni oziroma nadomestni spanec, kaže, da spanje uravnava notranja biološka potreba in ni le posledica teme ali pomanjkanja aktivnosti.

Mirna in dejavnejša faza

Posnetki so pokazali dve jasno ločljivi fazi. V prvi so bili pajki skoraj povsem negibni. V drugi so se jim premikale oči, mišice so trzale, posamezne noge pa so se občasno skrčile.

Ta dejavnejša faza je po zunanjih znakih spominjala na fazo REM pri ljudeh in drugih vretenčarjih. Kratica REM pomeni hitro premikanje oči. Pri človeku je ta faza pogosto povezana z živimi sanjami, dejavno obdelavo informacij in utrjevanjem spomina.

Raziskovalci zato pri pajkih uporabljajo previdnejši izraz “REM podobno stanje”. Njihove možganske dejavnosti namreč niso neposredno merili, temveč so se oprli na vedenje, odzivnost in natančne videoposnetke.

Iz premikanja oči in mišičnih trzljajev ni mogoče sklepati, da pajki sanjajo. Sanjanje poznamo predvsem iz človeškega subjektivnega doživljanja, zato ga pri živali ni mogoče potrditi zgolj z opazovanjem telesa.

Majhen pajek z zapletenimi lovskimi sposobnostmi

Odrasli pajek Portia fimbriata je približno tako velik kot kovanec za en evro. Spada med pajke skakače, ki imajo zelo razvit vid in slovijo po zapletenih lovskih strategijah.

Pajki iz rodu Portia lovijo predvsem druge pajke. Na njihovih mrežah lahko posnemajo tresljaje ujete žuželke in tako lastnika mreže zvabijo v bližino. Sposobni so tudi spreminjati način približevanja plenu, zaradi česar jih raziskovalci pogosto preučujejo pri raziskavah učenja in odločanja.

Prav njihove nenavadne sposobnosti odpirajo vprašanje, ali je spanje povezano z obdelavo izkušenj tudi pri živalih z veliko manjšim in drugače organiziranim živčevjem.

Kaj pajkov spanec razkriva o evoluciji?

Večina znanja o fazah spanja temelji na raziskavah ljudi, sesalcev in ptic. REM podobna stanja so sicer zaznali tudi pri nekaterih plazilcih, glavonožcih in drugih živalih, vendar so podatki o nevretenčarjih še vedno precej omejeni.

Ugotovitev, da ima pajek najmanj dve vedenjsko različni fazi spanja, kaže, da za tako urejen spalni cikel morda niso potrebni veliki in zapleteni možgani. Takšno stanje bi se lahko pojavilo zelo zgodaj v evoluciji ali pa se je pri različnih živalskih skupinah razvilo večkrat.

Raziskovalci bodo zdaj preverjali, kako razširjene so podobne faze med drugimi vrstami pajkov ter ali se njihovo spanje v naravi razlikuje od spanja v laboratoriju. Zanima jih tudi, kako nanj vplivajo umetna svetloba ponoči, spremembe temperature in druge okoljske motnje.