Nemški podatkovni centri in manjši informacijski objekti bodo letos porabili približno 23 teravatnih ur električne energije, kar ustreza letni porabi okoli 6,5 milijona gospodinjstev. Zaradi hitrega razvoja umetne inteligence bi se lahko njihova poraba do leta 2035 skoraj potrojila, kaže nova študija nemškega digitalnega združenja Bitkom.
Po izračunih združenja bo poraba podatkovnih centrov do leta 2030 narasla na od 35 do 38 teravatnih ur. Leta 2035 bi lahko dosegla že od 56 do 70 teravatnih ur, kar je od dva- do trikrat več kot danes.
Glavni razlog za hitro rast je vse večja uporaba umetne inteligence in visokozmogljivega računalništva. Ti področji letos predstavljata približno petino zmogljivosti nemških podatkovnih centrov, do leta 2030 naj bi njun delež narasel na 36 odstotkov, do leta 2035 pa na 55 odstotkov.
Priključna moč, namenjena umetni inteligenci in visokozmogljivemu računalništvu, naj bi se povečala s sedanjih 670 megavatov na 2100 megavatov leta 2030 in približno 5300 megavatov leta 2035. Celotna priključna moč nemških podatkovnih centrov naj bi se v tem obdobju povečala s 3300 na okoli 9700 megavatov.
Nemčijo lahko upočasnijo omrežje, cene in dovoljenja
Nemčija je trenutno največje evropsko središče podatkovnih centrov. Njihova skupna priključna moč znaša približno 3,3 gigavata, sledijo Velika Britanija z 2,9 gigavata, Francija z dvema in Irska z 1,7 gigavata.
Položaj Nemčije pa ogrožajo omejene zmogljivosti električnega omrežja, visoke cene energije ter dolgotrajni postopki načrtovanja in pridobivanja dovoljenj. Približno 80 odstotkov vprašanih upravljavcev in strokovnjakov je pomanjkanje razpoložljivih priključkov na električno omrežje označilo za eno največjih ovir pri nadaljnjem razvoju.
Združenje Bitkom zato zahteva hitrejšo širitev omrežja, učinkovitejše dodeljevanje priključnih zmogljivosti, poenostavitev postopkov ter konkurenčnejše cene električne energije.
Če država ne bo zagotovila dovolj zmogljivosti, se podjetja po opozorilih združenja ne bodo odpovedala digitalizaciji. Računalniške zmogljivosti bodo preprosto gradila drugje, Nemčija pa bo postala bolj odvisna od podatkovnih centrov in digitalnih storitev v tujini.
Naložbe v nemške podatkovne centre naj bi letos dosegle rekordnih 23,5 milijarde evrov, kar je 57 odstotkov več kot leto prej.
Večja učinkovitost ne more ustaviti rasti porabe
Podatkovni centri sicer postajajo energetsko učinkovitejši. Povprečni kazalnik PUE, ki prikazuje razmerje med skupno porabo objekta in porabo njegove računalniške opreme, se je v Nemčiji znižal z 1,63 leta 2020 na 1,42 letos. Sodobni strežniki so lahko tudi do trikrat energetsko učinkovitejši od sistemov iz leta 2021.
Napredek je opazen tudi pri porabi vode. Po podatkih Bitkoma ima 65 odstotkov nemških podatkovnih centrov neposredno porabo največ 0,1 litra vode na kilovatno uro. Največ je porabijo objekti z izhlapevalnim hlajenjem, ki ga uporablja približno tretjina podatkovnih centrov.
Kljub učinkovitejši opremi bo skupna poraba elektrike še naprej hitro naraščala, saj se potrebe po računski moči povečujejo hitreje, kot jih lahko nadomestijo tehnološke izboljšave. Razmah umetne inteligence tako ni več le tehnološko vprašanje, temveč postaja tudi eden pomembnejših izzivov za evropska električna omrežja in energetsko politiko.
