Nemške oblasti se pripravljajo na proteste generacije Z, ki bodo v soboto hkrati potekali v 23 mestih. Pobuda “Gen Z regelt” je do torka na svoji spletni strani zbrala okoli 134.000 prijav, organizatorji pa mlade na ulice vabijo zaradi razmer v izobraževanju, socialnih razlik, stanovanjskega vprašanja, podnebne politike in razprav o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka.
Shodi so napovedani v Berlinu, Hamburgu, Kölnu, Münchnu, Leipzigu in številnih drugih nemških mestih. Osrednje prireditve naj bi se začele ob 14. uri, organizatorji pa poudarjajo, da želijo pripraviti mirne in nestrankarske demonstracije.
Na spletni strani pobude je udeležbo napovedalo okoli 134.000 ljudi, medtem ko so številke pri uradnih prijavah posameznih shodov nižje. Za osrednji protest pri Brandenburških vratih v Berlinu je prijavljenih okoli 10.000 udeležencev.
Nemške varnostne službe protestne pozive podrobno spremljajo. Del politikov, predvsem iz vrst vladajoče Krščansko-demokratske unije, se boji, da bi se lahko ponovili prizori iz Francije, kjer so se nekateri nedavni protesti mladih sprevrgli v spopade s policijo, požige in plenjenje.
Predstavnik CDU za notranje zadeve Alexander Throm je opozoril, da morajo oblasti preprečiti, da bi mirne demonstracije prevzele nasilne ali skrajne skupine.
Nemška policija za zdaj nima informacij o konkretnih pozivih k nasilju, kljub temu pa opozarja, da bi lahko proteste za svoje cilje poskušale izkoristiti radikalne skupine. V Berlinu naj bi bilo v soboto razporejenih okoli 1500 policistov.
Organizatorji na svoji spletni strani večkrat poudarjajo, da zavračajo nasilje. Proteste predstavljajo kot začetek širšega gibanja, s katerim želijo mladi doseči večji vpliv na politične odločitve, ki bodo dolgoročno oblikovale njihovo prihodnost.
Nezadovoljstvo zaradi šolstva in stanovanj
Med osrednjimi razlogi za proteste je stanje nemškega izobraževalnega sistema. Mladi opozarjajo na pomanjkanje učiteljev, dotrajane šolske stavbe, slabšanje učnih dosežkov in nezadostna vlaganja v izobraževanje.
Nekdanji generalni sekretar nemške zvezne konference dijakov Quentin Gärtner je za DW ocenil, da so številni mladi globoko razočarani in da izgubljajo potrpljenje z državo, ki njihovim težavam ne namenja dovolj pozornosti.
Protestniki opozarjajo tudi na vse težje dostopna stanovanja, negotove možnosti za zaposlitev, naraščajoče razlike med bogatimi in revnimi ter občutek, da politične stranke dajejo prednost starejšim volivcem.
Sovodja nemških Zelenih Felix Banaszak je ocenil, da medgeneracijski dogovor ne deluje več. Po njegovem država mladim ne ponuja dovolj odgovorov glede stanovanj, izobraževanja in prihodnosti socialnega sistema.
Nasprotovanje ponovni uvedbi vojaškega roka
Pomemben razlog za nezadovoljstvo je tudi razprava o krepitvi nemške vojske. Nemčija zaradi pomanjkanja vojakov išče načine za povečanje števila pripadnikov Bundeswehra, med možnostmi pa se omenja tudi ponovna uvedba določene oblike obveznega služenja vojaškega roka.
Osemnajstletniki že prejemajo pisma, s katerimi jih država poziva k razmisleku o vojaški karieri. Del mladinskih organizacij meni, da vlada mladim namesto boljših šol, dostopnih stanovanj in varnejših zaposlitev ponuja predvsem militarizacijo.
Sobotni protesti bodo prvi večji preizkus, koliko podpore lahko nova pobuda zbere zunaj družbenih omrežij. Sociologi za zdaj ne pričakujejo, da bi dogodki dosegli razsežnosti nedavnih nemirov v Franciji, opozarjajo pa, da bo veliko odvisno od tega, ali bo organizatorjem uspelo ohraniti nadzor nad shodi.
