Predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva naj bi več evropskih članic Nata pozvali, naj v javnih nastopih uporabljajo bolj zadržano retoriko glede Rusije. Sporočilo naj bi prejeli predvsem predstavniki Litve, Latvije in Estonije, prihaja pa v času novih prizadevanj administracije predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini.
O zasebnih pogovorih med ameriškimi in evropskimi predstavniki poroča Reuters, ki se sklicuje na štiri vire, seznanjene z razpravami. Ameriški uradniki naj bi ocenjevali, da nekatere izjave evropskih voditeljev ne prispevajo k varnosti celine in bi lahko dodatno otežile diplomatska prizadevanja.
Pentagon navedb ni želel komentirati. Njegov predstavnik je poudaril, da so zasebni pogovori med zaveznicami zaupne narave.
Viri ob tem niso navedli, da bi bile zahteve Washingtona posredovane na konflikten ali grozeč način. Šlo naj bi predvsem za nasvet, naj bodo evropske zaveznice pri javnih izjavah bolj premišljene.
Washington naj bi svaril pred “drezanjem” v Rusijo
Med ameriškimi predstavniki, ki naj bi evropskim zaveznikom posredovali takšno sporočilo, je bil po navedbah Reutersa tudi podsekretar za obrambo Elbridge Colby. Ta sodeluje pri pregledu prihodnje razporeditve ameriških sil v Evropi.
Colby naj bi predstavniku ene od baltskih držav dejal, da se je treba izogibati “drezanju” v Rusijo. Ameriško stran naj bi zmotile predvsem izjave, da je Rusija zaradi razvoja vojne v Ukrajini stisnjena v kot in zato postaja vse bolj nevarna.
Kot primer neprimerne retorike naj bi bila izpostavljena primerjava ruskega predsednika Vladimirja Putina s “podgano, stisnjeno v kot”. Podobno prispodobo je septembra uporabil estonski premier Kristen Michal, ko je govoril o domnevnih ruskih sabotažnih dejavnostih v Evropi.
Ameriško sporočilo naj bi bilo, da ZDA evropskim zaveznicam še naprej pomagajo, vendar od njih pričakujejo več zadržanosti pri javnem komuniciranju o Rusiji.
Različni pogledi znotraj Nata
Poziv razkriva širšo razpravo znotraj Nata o tem, kako javnosti predstavljati varnostno grožnjo, povezano z Rusijo.
Del zahodnih predstavnikov ocenjuje, da bi pretirano poudarjanje neposredne ruske nevarnosti lahko koristilo Moskvi, saj bi v evropski javnosti širilo strah in zmanjševalo podporo Ukrajini.
Drugi menijo, da morajo vlade o tveganjih govoriti odkrito, če želijo državljanom pojasniti višje obrambne izdatke in druge ukrepe za krepitev evropske varnosti.
Baltske države sodijo med najglasnejše zagovornice ostrejše politike do Moskve. Zaradi svoje geografske lege in zgodovinskih izkušenj že dalj časa opozarjajo na nevarnost ruskih vojaških, obveščevalnih in hibridnih dejavnosti.
Rusija obtožbe o organiziranju sabotaž in drugih prikritih operacij na ozemlju članic Nata zavrača.
Trumpova administracija išče pot do pogajanj
Pozivi k bolj umirjeni retoriki prihajajo v času, ko želi Trumpova administracija znova spodbuditi pogajanja o končanju vojne v Ukrajini.
Ameriški pristop naj bi vključeval možnosti za ublažitev nekaterih sankcij proti Rusiji, hkrati pa pritisk na Kijev, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo. Ukrajina naj bi po pritisku Washingtona že začasno ustavila napade na ruske rafinerije, čeprav Reuters teh navedb ni mogel neodvisno potrditi.
Pentagon obenem pregleduje razporeditev ameriških vojakov v Evropi. Končne odločitve še ni, ameriška administracija pa od evropskih članic Nata pričakuje, da bodo prevzele več odgovornosti za lastno obrambo.
Washington želi več pozornosti in vojaških zmogljivosti nameniti Bližnjemu vzhodu, vzhodni Aziji in drugim strateškim območjem, zato vztraja, da mora Evropa okrepiti svoj obrambni steber znotraj Nata.
