Japonski hrošč, eden najnevarnejših škodljivcev rastlin na svetu, ostaja pod drobnogledom slovenskih strokovnjakov. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) skupaj s Kmetijskim inštitutom Slovenije izvaja obsežen nadzor ter ukrepe za njegovo izkoreninjenje, saj lahko škodljivec napade več kot 400 rastlinskih vrst in povzroči veliko gospodarsko škodo.
Na današnji novinarski konferenci so predstavili tudi aktivnosti v okviru evropske kampanje PlantHealth4Life (Ohranjajmo rastline zdrave, varujmo življenje), s katero Evropska komisija, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in 33 evropskih držav že četrto leto opozarjajo na pomen zdravja rastlin.
Zdravje rastlin je povezano s prehransko varnostjo
Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo Velislav Žvipelj je poudaril, da zdravje rastlin neposredno vpliva na prehransko varnost, kakovost okolja in življenje ljudi.
“V Sloveniji s sistematičnim spremljanjem zdravstvenega stanja rastlin, zgodnjim odkrivanjem bolezni in škodljivcev, hitrim ukrepanjem ter tesnim sodelovanjem strokovnih institucij uspešno zmanjšujemo tveganja za širjenje škodljivih organizmov. S tem varujemo naše kmetijstvo, gozdove, prehransko varnost in naravno okolje,” je dejal.
Dr. Alenka Zupančič z UVHVVR je ob tem opozorila, da ljudje pogosto nevede prispevajo k širjenju nevarnih škodljivcev.
“Brez rastlin življenje, kot ga poznamo, ne bi bilo mogoče. Na potovanjih uživajmo v eksotičnem sadju, občudujemo in fotografiramo edinstveno naravo, vendar domov ne prinašajmo rastlin ali njihovih delov, saj lahko z njimi nehote vnesemo škodljivce in bolezni,” je poudarila. Dodala je, da je priporočljivo saditi lokalne in odporne sorte ter da “vsako dejanje šteje”.
Prve najdbe v Sloveniji že leta 2024
Japonskega hrošča so v Sloveniji prvič odkrili leta 2024 na avtocestnih počivališčih Lukovica in Barje. Po ocenah stroke je bil najverjetneje v državo zanesen s tovornim prometom iz držav, kjer je škodljivec že razširjen.
Odrasli hrošči se pri nas pojavljajo med junijem in septembrom, največ jih je običajno sredi julija. UVHVVR zato v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom Slovenije na območjih občin Ljubljana, Brezovica, Dobrova – Polhov Gradec, Ig, Lukovica, Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik in Moravče namešča posebne feromonske pasti, s katerimi spremljajo širjenje škodljivca.
Letos so japonskega hrošča poleg že znanih območij odkrili tudi v pasteh na avtocestnih počivališčih Tepanje jug in Dul jug pri Trebnjem.
Več kot 130 pasti za spremljanje populacije
Na napadenih območjih so letos namestili več kot 130 feromonskih pasti, ki jih bodo spremljali do konca septembra.
“Ukrep množičnega ulova odraslih hroščev s pastmi sodi med najučinkovitejše ukrepe za zatiranje tega škodljivca. Zato smo letos na obeh napadenih območjih skupaj namestili več kot 130 pasti, s katerimi bomo tedensko spremljali številčnost populacije na posamezni lokaciji vse do konca septembra,” je pojasnila mag. Polona Bitenc Pavliha z UVHVVR.
Med ukrepi za omejevanje širjenja škodljivca so poleg množičnega ulova tudi ročno odstranjevanje odraslih hroščev, biotično zatiranje ličink ter mehanska obdelava tal.
Dr. Jaka Razinger s Kmetijskega inštituta Slovenije je opozoril, da lahko na prvi pogled neškodljiv hrošč povzroči resne posledice.
“Čeprav je japonski hrošč prav lep hrošč, ob prerazmnožitvi predstavlja resno grožnjo našim rastlinam. Ker v našem okolju nima naravnih sovražnikov, lahko populacija zelo hitro naraste in povzroča škodo tako na nadzemnih kot tudi na podzemnih delih številnih rastlinskih vrst,” je dejal.
UVHVVR prebivalce poziva, naj ob sumu na najdbo japonskega hrošča ali njegovih ličink to čim prej sporočijo upravi skupaj s fotografijami. Obenem opozarjajo, naj se nameščenih feromonskih pasti ne dotikajo, jih ne odpirajo in ne premikajo, saj lahko s tem otežijo spremljanje in izkoreninjanje tega invazivnega škodljivca.
