Komisija državnega zbora za peticije, človekove pravice in enake možnosti je po obravnavi letnega poročila Zagovornika načela enakosti prekinila sejo. Do zapleta je prišlo, ker predsednica komisije Tereza Novak ni dala na glasovanje sklepa o morebitni organizacijski združitvi Zagovornika z Varuhom človekovih pravic, čemur so ostro nasprotovali v SDS.
Predlagani sklep so podprli koalicijski poslanci in poslanci Resnice. Z njim bi vlado pozvali k pripravi sprememb zakona o varstvu pred diskriminacijo, po katerih bi se institut Zagovornika načela enakosti organizacijsko umestil pod Varuha človekovih pravic.
Spor zaradi glasovanja o sklepu
Predsednica komisije Tereza Novak je pojasnila, da komisija lahko glasuje le o sklepih, ki sodijo v okvir dnevnega reda.
Po njenem mnenju predlog za spremembo zakona o varstvu pred diskriminacijo spada v pristojnost odbora za pravosodje, ne pa komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Zato sklepa ni dala na glasovanje.
S tem se poslanka SDS Anja Bah Žibert ni strinjala. Vztrajala je, da je predlagani sklep neposredno povezan z obravnavo letnega poročila Zagovornika in bi morali člani komisije o njem odločati.
Ker Novak svojega stališča ni spremenila, je sejo prekinila. Termin nadaljevanja bo določen naknadno.
Razprava o prihodnosti Zagovornika
Večina razprave se je vrtela okoli vprašanja, ali naj Zagovornik načela enakosti ostane samostojna institucija ali pa naj deluje v okviru Varuha človekovih pravic.
Bah Žibert je ocenila, da bi bilo treba poiskati racionalnejšo organizacijsko rešitev. Po njenem mnenju združitev ne bi pomenila ukinitve Zagovornika, temveč tesnejše sodelovanje obeh institucij.
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je temu nasprotoval. Spomnil je, da je Sloveniji leta 2015 zaradi neizpolnjevanja evropskih obveznosti grozila tožba Evropske komisije, ker še ni prenesla direktiv s področja varstva pred diskriminacijo.
Pojasnil je, da je država s sprejetjem zakona o varstvu pred diskriminacijo leta 2016 izpolnila svoje obveznosti, pri čemer se je po priporočilu Evropske komisije odločila za ustanovitev samostojne institucije Zagovornika.
Varuhinja: Sedanja ureditev deluje
Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek je poudarila, da je delna razpršenost nadzornih institucij ustrezna rešitev in da Slovenija na tem področju velja za zgled.
Po njenem mnenju se je Zagovornik uveljavil kot dobro delujoča institucija, zato veljavna ureditev ne potrebuje sprememb.
Predsednica komisije Tereza Novak je v razpravi ocenila, da bi bila združitev obeh institucij škodljiva.
Poslanka Levice in Vesne Nataša Sukič pa je opozorila, da je bil Zagovornik ustanovljen prav zato, ker se je pokazalo, da sama formalna institucija brez dejanske neodvisnosti ne zadostuje. Izpostavila je, da se Varuh in Zagovornik dopolnjujeta, saj prvi nadzira spoštovanje človekovih pravic v javnem sektorju, drugi pa obravnava diskriminacijo tudi v zasebnem sektorju.
Poslanka Demokratov Ana Cajhen je ocenila, da delo Zagovornika v javnosti ni dovolj prepoznavno, poslanka poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Marjeta Šmid pa je opozorila predvsem na pomanjkanje enakih možnosti na področju duševnega zdravja otrok zaradi pomanjkanja pedopsihiatrov in drugih specialistov.
Lani pomoč skoraj 600 ljudem
Iz letnega poročila izhaja, da je Zagovornik načela enakosti lani pomoč nudil 588 osebam, ki so menile, da so bile diskriminirane. Od 76 zaključenih postopkov ugotavljanja diskriminacije je diskriminacijo potrdil v 13 primerih.
Po poročanju STA je Miha Lobnik letno poročilo predstavil zadnjič, saj se mu oktobra izteče drugi mandat na čelu institucije.
