V Sesljanskem zalivu so posneli mediteranskega poletaša, ribo, ki se lahko požene iz vode in z razprtimi plavutmi nekaj časa jadra tik nad morsko gladino. Nenavadni obiskovalec je pritegnil pozornost tudi zato, ker ta toploljubna vrsta v severnem delu Jadranskega morja ni pogosta.
Mediteranskega poletaša je pri Sesljanu opazila in posnela Vanessa Loredan. Posnetek so nato na družbenih omrežjih objavili strokovnjaki Miramarskega naravnega rezervata.
Na njem je videti ribo, ki se z veliko hitrostjo požene iz vode, razpre svoje izrazito povečane prsne plavuti in nekaj metrov jadra nad gladino, preden znova pristane v morju.
Čeprav jim pravimo leteče ribe, te živali v resnici ne letijo kot ptice. Pod vodo najprej razvijejo veliko hitrost, nato pa se odrinejo od gladine. Razprte plavuti uporabljajo kot nekakšna krila, ki jim omogočajo drsenje oziroma jadranje po zraku.
Takšno vedenje jim predvsem pomaga pri begu pred plenilci, med katerimi so večje ribe, tune, delfini in morske ptice.
Običajno živi v toplejših morjih
Mediteranski poletaš oziroma Cheilopogon heterurus spada v družino poletašev. Razširjen je predvsem v toplejših delih Sredozemskega morja ter v subtropskih predelih Atlantskega, Indijskega in Tihega oceana.
V Jadranskem morju njegova prisotnost ni neznana, vendar so opažanja v njegovem najsevernejšem delu precej redkejša. Prav zato je posnetek iz Sesljana vzbudil toliko pozornosti.
Strokovnjaki Miramarskega naravnega rezervata so ob objavi opozorili na spreminjanje razmer v Jadranu. Višje temperature morja lahko vplivajo na selitve rib in omogočijo, da se toploljubne vrste vse pogosteje pojavljajo severneje od območij, kjer so jih nekoč običajno opažali.
Iz enega samega opažanja sicer ni mogoče sklepati, da se je vrsta v Tržaškem zalivu že trajneje naselila. Posnetek pa se pridružuje vse pogostejšim poročilom o morskih živalih, ki so bile nekoč značilnejše za južnejše in toplejše dele Sredozemlja.
Severni Jadran je zaradi svoje plitvosti posebej občutljiv na temperaturne spremembe. Poleti se lahko voda močno segreje, kar vpliva na razporeditev rib, meduz in drugih morskih organizmov.
Opažanje pri Sesljanu je tako hkrati privlačen naravni prizor in opomnik, da se življenje v Jadranskem morju spreminja – včasih tudi v obliki ribe, ki se za nekaj trenutkov dvigne nad gladino.
