Zaradi umetne inteligence bi se poraba elektrike podatkovnih centrov do leta 2030 podvojila

ByA. K.

19. novembra, 2026 , ,
Umetna inteligenca [Foto: Pexels]

Svetovni podatkovni centri bi lahko leta 2030 porabili okoli 1000 teravatnih ur električne energije, približno dvakrat toliko kot danes. Kar tri četrtine povečanja porabe naj bi povzročili centri, prilagojeni umetni inteligenci, opozarja Mednarodna agencija za energijo (IEA).

Po podatkih iz poročila World Energy Outlook 2026 se je poraba elektrike v podatkovnih centrih že lani povečala za 17 odstotkov. Naložbe v to infrastrukturo so dosegle 565 milijard dolarjev, do konca desetletja pa naj bi bilo z razmahom umetne inteligence povezanih še okoli 4000 milijard dolarjev naložb.

Podatkovni centri ne poganjajo le umetne inteligence. Uporabljajo se tudi za shranjevanje podatkov, pretočne vsebine, storitve v oblaku in druge digitalne storitve. Najhitreje pa narašča prav poraba centrov, opremljenih z zmogljivimi strežniki za učenje in uporabo modelov umetne inteligence.

Omrežja postajajo ozko grlo

IEA opozarja, da tako hitre rasti ponekod ne omejujejo več denar ali zanimanje vlagateljev, temveč razpoložljivost elektrike in zmogljivost omrežij. Daljšajo se čakalne dobe za transformatorje, plinske turbine, baterije in drugo energetsko opremo, ki jo zahtevajo veliki projekti.

Ker se razvoj osredotoča na nekaj zelo velikih centrov, lahko že začetek, zamuda ali odpoved posamezne naložbe občutno spremeni porabo elektrike na določenem območju. Pri postavljanju centrov zato postajajo ključni dostop do omrežja, cena in izvor energije ter možnosti hlajenja.

Evropska unija želi zaradi krepitve digitalne neodvisnosti do leta 2035 potrojiti svoje zmogljivosti podatkovnih centrov. Hkrati priznava, da njihova rast prinaša večjo porabo elektrike in hladilne vode ter dodatne izpuste, kadar energija ne prihaja iz nizkoogljičnih virov.

Podobna vprašanja se odpirajo tudi v Sloveniji

Podatki IEA so pomembni tudi za Slovenijo, kjer vlagatelji proučujejo več projektov. Kot smo že poročali, je najdlje pobuda za postavitev velikega centra na območju Taluma v Kidričevem.

Center s priključno močjo 100 megavatov bi po izračunih Elesa na leto porabil približno 0,9 teravatne ure elektrike, kar ustreza okoli sedmim odstotkom sedanje slovenske porabe. Morebitna poznejša širitev bi zahtevala tudi velike naložbe v omrežje.

Podatkovni centri lahko prinesejo tehnološke naložbe in novo uporabo obstoječe industrijske infrastrukture, poročilo medtem IEA kaže, da bo njihova energetska bilanca postajala enako pomembna kot njihova računalniška zmogljivost.