Znanstvenikom z Univerze v Sheffieldu je uspelo poustvariti nenavadno rimsko steklo, ki je pri odbiti svetlobi videti žadasto zeleno, ob osvetlitvi od zadaj pa postane rubinasto rdeče. S poskusom so se približali skrivnosti znamenite, približno 1600 let stare Likurgove čaše, ki jo hrani Britanski muzej.
Likurgova čaša izvira iz četrtega stoletja in velja za enega najizjemnejših ohranjenih primerov rimskega steklarstva. Izdelana je iz dikroičnega oziroma dvobarvnega stekla, njena barva pa je odvisna od smeri svetlobe.
Raziskovalci so sicer že vedeli, da so za učinek odgovorni izjemno majhni delci zlata in srebra. Veliko težje pa je bilo ugotoviti, kako so rimski mojstri dosegli pravo razmerje sestavin in razmere, v katerih je nastalo steklo tako izrazitih barv.
Zlato in srebro sta se spremenila v nanokristale
Dr. Lisa Hollands in profesorica Caroline Jackson z Univerze v Sheffieldu sta pri izdelavi uporabili recepturo, zasnovano na raziskavah rimskega dikroičnega stekla. V staljeno steklo sta vključili drobne delce zlata in srebra ter zmes segreli na več kot 1000 stopinj Celzija.
Ko se je steklo ohlajalo, so se v njem oblikovali nanokristali. Ti vplivajo na prehajanje in odbijanje svetlobe: pri svetlobi, ki pada na površino, je steklo videti zeleno, svetloba, ki prehaja skozenj, pa ustvari rdeče in oranžne odtenke.
“Zame je to čarovnija,” je za Guardian povedala Hollands in pojasnila, da so se podobnih poskusov lotili že drugi raziskovalci, vendar z omejenim uspehom.
Rimskim mojstrom je morda uspelo tudi po srečnem naključju
Profesor Ian Freestone, strokovnjak za arheološke materiale z londonske univerze UCL, je ocenil, da se je sheffieldska različica barvam izvirne čaše približala bolj kot prejšnji poskusi, tudi tisti iz šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Rezultat je bil zelo odvisen od razmer v peči. Že drugačen položaj stekla med segrevanjem je lahko povzročil drugačne barvne odtenke. Prav zato ni izključeno, da so rimski steklarji pri Likurgovi čaši poleg velikega znanja potrebovali tudi nekaj sreče.
Čaša prikazuje mitskega kralja Likurga, ujetega v vinsko trto po sporu z bogom vina Dionizom. Po eni od razlag bi lahko njeni zeleni in rdeči odtenki ponazarjali zorenje grozdja, posoda pa bi bila lahko uporabljena pri obrednih pogostitvah.
Na podlagi poustvarjenega stekla nastaja tudi sodobna umetniška skulptura steklarja Elliota Walkerja. Predstavili jo bodo novembra na sheffieldskem Festivalu uma, nato pa bo trajno razstavljena v tamkajšnjem Turnerjevem muzeju stekla. Univerza v Sheffieldu projekt predstavlja kot povezavo med 1600 let starim rimskim znanjem, sodobno znanostjo in umetnostjo.
