Ob prazniku dela, 1. maja, slika slovenskega trga dela kaže razmeroma stabilno zaposlenost, a hkrati vse bolj izrazite razlike med sektorji, regijami in načini dela. Število zaposlenih presega 941.000, ob tem pa se krepi mobilnost delovne sile in razkorak v plačah.
Praznik, ki poudarja pomen dela in pravic zaposlenih, letos spremlja realnost, v kateri večina ljudi dela v zasebnem sektorju, vse več pa jih na delo odhaja izven kraja bivanja. V ospredju ostajajo tudi razlike med dejavnostmi ter vse pomembnejša vloga tujih delavcev.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo lani delovno aktivnih nekaj več kot 941.000 prebivalcev. Med njimi jih je 73 odstotkov delalo v zasebnem sektorju, 27 odstotkov pa v javnem. Po izobrazbeni strukturi prevladujejo zaposleni s srednješolsko izobrazbo, ki predstavljajo 53 odstotkov vseh delovno aktivnih.
Med zaposlenimi je bilo tudi 16 odstotkov tujih državljanov, največ iz Bosne in Hercegovine, kar potrjuje njihov vse pomembnejši delež na slovenskem trgu dela.
Delovne migracije naraščajo, Ljubljana ostaja središče
Delež zaposlenih, ki delajo v občini svojega prebivališča, se zmanjšuje. Ob koncu lanskega leta jih je bilo približno 411.100 oziroma 44,5 odstotka vseh delovno aktivnih, kar pomeni, da več kot polovica zaposlenih delo opravlja v drugi občini.
Najbolj obremenjena ostaja Ljubljana. Vanjo je dnevno na delo prihajalo skoraj 142.400 ljudi iz drugih občin, medtem ko jih je približno 25.700 iz prestolnice odhajalo na delo drugam. Razlika kaže na izrazito koncentracijo delovnih mest v osrednjem delu države.
Plače: razlike med dejavnostmi in regijami ostajajo velike
Povprečna mesečna plača za leto 2025 je znašala 2.536 evrov bruto oziroma 1.602 evra neto. Razlike med dejavnostmi ostajajo izrazite.
Najvišje plače so bile v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro (3.555 evrov bruto), najnižje pa v gostinstvu (1.838 evrov).
Na ravni statističnih regij so bili najbolje plačani zaposleni v osrednjeslovenski regiji (2.782 evrov bruto), najslabše pa v primorsko-notranjski (2.206 evrov).
Podatki tako ob letošnjem prazniku dela kažejo več kot 941.000 delovno aktivnih prebivalcev, izrazito vlogo zasebnega sektorja, naraščajoče delovne migracije ter opazne razlike v plačah med dejavnostmi in regijami.
