Pred objavo poletne planinske sezone gorski reševalci opozarjajo, da se število intervencij znova povečuje. Lani so posredovali v 660 primerih, letos pa so do sredine junija zabeležili že 220 posredovanj, kar je več kot v enakem obdobju lani. Kot poroča STA, ostajajo najpogostejši vzroki nesreč zdrsi, nepoznavanje terena, slaba telesna pripravljenost in neustrezna oprema.
Letos že 220 intervencij, lani kar 50 smrtnih primerov
Na novinarski konferenci na Jezerskem je predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Gregor Dolinar poudaril, da se trend intervencij nadaljuje navzgor. Po rekordnih 687 posredovanjih leta 2023 so jih lani opravili 660, pri čemer so zabeležili tudi rekordnih 50 smrtnih primerov v gorah in na težko dostopnih terenih.
Dolinar je izpostavil, da lahko številne nesreče preprečijo že osnovni previdnostni ukrepi: primerna izbira poti, ustrezna oprema in obutev, preverjanje vremenske napovedi, obvestilo bližnjim o načrtovani turi ter popolnoma napolnjen mobilni telefon. Priporočil je tudi, da se pohodniki v gore odpravljajo najmanj v paru.
Po njegovih besedah skoraj polovico vseh reševanj predstavljajo tuji obiskovalci slovenskih gora, zato zveza letos dodatno sodeluje tudi s turističnimi delavci, ki goste opozarjajo na nevarnosti in pomen odgovornega ravnanja.
Opozorila tudi lastnikom psov in drugim skrbnikom živali
Podpredsednik zveze Žan Karničar je opozoril na vse pogostejše intervencije zaradi živali. V zadnjih petih letih so zaradi njih posredovali v 45 primerih, najpogosteje zaradi zdrsov, padcev ali ujetosti na strmih pobočjih.
Lastnikom psov svetuje uporabo primernih oprsnic in nagobčnikov, ki olajšajo reševanje, ter stalen nadzor nad živalmi. Posebno pozornost je treba nameniti tudi zadostni količini pitne vode, saj lahko gorski izviri v poletnih mesecih presahnejo. Koristno je tudi, da imajo psi na ovratnici zapisano ime in telefonsko številko lastnika.
Reševalci so opozorili še na pravilno uporabo 17 gorskih bivakov po Sloveniji, ki so namenjeni zatočišču v sili in ne turističnemu prenočevanju. Kot posebej izpostavljen primer so navedli bivak pod Skuto, kjer so kamniški gorski reševalci v zadnjih petih letih posredovali že 37-krat.
Pri reševanju tudi letos pomembno vlogo opravljajo helikopterske ekipe Slovenske vojske in policije. Po oceni predstavnikov gorskega reševanja rast gorskega turizma spremlja tudi podcenjevanje nevarnosti, zaradi česar se ponovno odpirajo razprave o morebitni plačljivosti intervencij. Predsednik zveze Gregor Dolinar je ob tem poudaril, da je odločitev v pristojnosti države, pri čemer ostaja odprto vprašanje financiranja reševanj, zlasti v primerih tujih obiskovalcev.
