Cena bitcoina je med jutranjim trgovanjem v Aziji zdrsnila na najnižjo raven v zadnjih dveh mesecih, potem ko se je na trgih okrepil pesimizem glede kratkoročnih obetov največje kriptovalute. Pritisk na ceno se povečuje predvsem zaradi nadaljnjih odlivov kapitala iz borzno trgovinskih skladov, vezanih na bitcoin.
V Singapurju je bitcoin izgubil 3,9 odstotka vrednosti in se spustil na 81.102 dolarja, kar je najnižja raven od konca novembra lani. S tem se je nadaljevala razprodaja, ki se je v zadnjih dneh okrepila, cena pa je zdaj približno tretjino nižja od rekordnih ravni, doseženih oktobra.
V zadnjih 24 urah je bilo po podatkih trgovanja zaprtih za več kot 1,5 milijarde dolarjev pozicij, ki so stavile na rast cene. Hkrati se nadaljuje umik vlagateljev iz ameriških ETF-skladov, ki neposredno vlagajo v bitcoin. Ti skladi so tretji zaporedni mesec zabeležili več odlivov kot prilivov, kar bi lahko postalo najdaljše obdobje vztrajnega umika kapitala od njihove ustanovitve leta 2024. Skupni odliv v tem času je dosegel približno 4,8 milijarde dolarjev.
Dogajanje dodatno spodbuja razpravo o vlogi bitcoina kot tako imenovanega digitalnega zlata. Medtem ko kriptovaluta izgublja vrednost, se cena fizičnega zlata zvišuje, vlagatelji pa v času geopolitičnih in gospodarskih negotovosti vse pogosteje iščejo varnejša zatočišča. To po mnenju analitikov spodkopava tezo, da bitcoin deluje kot zanesljivo varovalo v kriznih razmerah.
Kot je za Bloomberg povedal Alex Kuptsikevich iz družbe FxPro, kriptovalute po njegovem mnenju vse manj delujejo kot alternativa tradicionalnemu denarnemu sistemu ali kot zaščita pred napačnimi odločitvami centralnih bank. Podobno sliko kažejo tudi primerjave z zlatom: bitcoin ETF družbe BlackRock je po obsegu sredstev zdaj manjši od njihovega zlatega sklada. Če bi vrednost bitcoina izrazili v količini zlata, ki jo je z njim mogoče kupiti, bi se ta v zadnjem letu zmanjšala za približno 60 odstotkov.
