Albanska vlada je sprejela sveženj ukrepov, ki prinaša visoke denarne kazni za udeležence nasilnih protestov. Globa lahko doleti tudi posameznika, ki sam ne razbija ali napada policistov, a kljub opozorilom ostane v množici, v kateri potekajo nasilje, ropanje ali uničevanje premoženja. Najvišja kazen znaša 500.000 albanskih lekov oziroma približno 5500 evrov.
Po podatkih albanske vlade so bile spremembe zakona o javnih zbiranjih sprejete v sredo in so začele veljati takoj. Če želi vlada ohraniti ukrepe v veljavi, jih mora v 45 dneh potrditi še parlament.
Najvišja globa je skoraj šestkrat višja od povprečne mesečne bruto plače v Albaniji, ki po podatkih Guardiana znaša približno 930 evrov.
Kazni ne bodo omejene le na ljudi, ki jih policija zaloti pri nasilju. Odgovornost lahko doleti tudi udeleženca, ki po policijskem ukazu ne zapusti nasilnega protesta.
Najvišja kazen ob prikritem obrazu
Sprejeti predpisi določajo več različnih stopenj kaznovanja. Udeležba na prepovedanem shodu in neupoštevanje poziva k odhodu se kaznujeta z globo od 10.000 do 100.000 lekov oziroma približno od 110 do 1100 evrov.
Za neupoštevanje policijskega ukaza o razpustitvi shoda v primerih nasilja so predvidene višje kazni. Če udeleženec kljub ukazu ostane na kraju in ima ob tem zakrit obraz oziroma prikrito identiteto, lahko globa doseže 500.000 lekov oziroma okoli 5500 evrov.
Prikrivanje obraza bo sicer kaznivo tudi ločeno, izjeme pa veljajo, kadar je pokrivanje utemeljeno iz zdravstvenih ali verskih razlogov. Izvzeti so tudi novinarji, zdravstveno osebje, opazovalci in druge osebe, ki na shodu opravljajo svoje delo.
Za zaporo cest je predvidena globa v višini 5000 lekov za vsakega udeleženca in vsak dan blokade.
Rama: Kdor ostane, sprejme odgovornost
Albanski premier Edi Rama je ob predstavitvi ukrepov poudaril, da ljudje ne bodo kaznovani zgolj zato, ker protestirajo ali so navzoči na javnem shodu.
Po njegovi razlagi bo odgovornost nastopila, ko se protest spremeni v nasilje, udeleženec pa kljub policijskim opozorilom ostane v množici. Kot primere je navedel metanje kamenja, požiganje in razbijanje premoženja.
Rama meni, da človek, ki se zavestno odloči ostati med nasiljem, ne more več trditi, da z dogajanjem nima ničesar. Kritiki ukrepa medtem opozarjajo, da bo imela policija veliko moč pri presoji, kdo je imel dovolj časa in možnosti za varen umik.
Posebej občutljivo je vprašanje udeležencev, ki sami niso storili nasilnega dejanja, a so ostali na kraju po ukazu za razpustitev shoda.
Omejitve okoli šol, bolnišnic in državnih ustanov
Novi ukrepi policiji omogočajo tudi začasno omejitev protestov v okolici šol, zdravstvenih ustanov, državnih poslopij, verskih objektov in kulturne dediščine.
Če obstaja resna in neposredna nevarnost nasilja ali materialne škode, lahko policija zbiranje na določenem območju omeji za največ 72 ur.
Sveženj ukrepov posega tudi na splet. Policija bo lahko od uporabnika družbenega omrežja zahtevala odstranitev poziva k nasilju. Če objava ne bo odstranjena ali se bo ravnanje ponovilo, bo lahko sledil kazenski postopek.
Vlada načrtuje še poseben elektronski register ljudi, ki so bili prijavljeni ali so predmet preiskave zaradi nasilnih kaznivih dejanj med protesti. Predvideno je tudi povračilo škode manjšim podjetjem, katerih prostori so bili poškodovani.
Protesti proti vladi Edija Rame
Protesti v Albaniji so se začeli maja kot nasprotovanje načrtovanemu luksuznemu hotelskemu projektu v naravnem rezervatu, ki ga podpira Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Sredi oktobra so se razvili v širše, predvsem študentsko protestno gibanje proti domnevni korupciji, slabemu zdravstvenemu in izobraževalnemu sistemu, brezposelnosti ter pomanjkanju prihodnosti za mlade. Protestniki zahtevajo tudi odstop Rame, ki Albanijo vodi od leta 2013.
Del protestov je v zadnjih dneh prerasel v nasilje. Napadene in zažgane so bile nekatere državne stavbe in banke, razbita so bila okna trgovin, protestniki pa so v policiste metali kamenje in tlakovce.
Nova pravila tako posegajo v občutljivo mejo med pravico do mirnega protesta in odgovornostjo posameznika, ki ostane v množici tudi po začetku nasilja ter policijskem ukazu za razpustitev shoda. Ključno bo, kako bo policija visoke globe uporabljala v praksi in ali bo znala ločiti mirne udeležence od ljudi, ki sodelujejo pri nasilju.
