Ameriški predstavniški dom je z 220 glasovi proti 204 podprl resolucijo, katere namen je ustaviti ameriške vojaške operacije proti Iranu brez odobritve kongresa. Za predlog so poleg demokratov glasovali tudi sedem republikanskih poslancev. Glasovanje samo po sebi vojne ne končuje.
Gre za tretjo tovrstno resolucijo, ki jo je predstavniški dom sprejel od začetka ameriškega vojaškega posredovanja proti Iranu. Predlog bi omejil možnost predsednika Donalda Trumpa, da brez soglasja kongresa nadaljuje daljše vojaške operacije.
Kot poroča Euronews, prejšnji resoluciji nista končali zakonodajnega postopka. Če bi aktualni predlog prišel do Bele hiše, bi lahko Trump nanj vložil veto.
Za resolucijo tudi sedem republikancev
Za predlog so glasovali vsi demokratski poslanci in sedem republikancev. Pri prejšnjih glasovanjih so resolucijo podprli štirje republikanski poslanci.
Tokrat so zanjo glasovali Zachary Nunn in Mariannette Miller-Meeks iz Iowe, Nancy Mace iz Južne Karoline, Tom Barrett iz Michigana, Warren Davidson iz Ohia, Brian Fitzpatrick iz Pensilvanije in Thomas Massie iz Kentuckyja.
Demokratski poslanec Seth Moulton, nekdanji marinec in veteran vojne v Iraku, je poudaril, da mora kongres v skladu z ustavo odločati o nadaljevanju vojaških operacij. Trump je ob začetku spopadov napovedoval, da naj bi operacije trajale le nekaj tednov, je spomnil Moulton.
Predsednik odbora predstavniškega doma za zunanje zadeve, republikanec Brian Mast, je resoluciji nasprotoval. Opozoril je, da Iran ostaja grožnja Združenim državam in njihovim zaveznikom, ter vprašal, katere ameriške vojaške zmogljivosti bi zagovorniki resolucije želeli umakniti iz regije.
Po Mastovih besedah Trump nasprotuje neskončnim vojnam, njegova politika do Irana pa je namenjena končanju več desetletij trajajočih sovražnosti.
Odločanje o vojni si delita kongres in predsednik
Ameriška ustava pristojnost za napoved vojne daje kongresu, predsednik pa je kot vrhovni poveljnik oboroženih sil pristojen za vodenje določenih vojaških operacij.
Zakon o vojnih pooblastilih, sprejet po vietnamski vojni, je predsednikovo možnost samostojnega izvajanja daljših vojaških operacij časovno omejil. Za nadaljevanje operacij po določenem obdobju je potrebna odobritev kongresa.
Predstavniški dom je podobni resoluciji sprejel že junija in julija. Resolucijo o končanju spopadov je v enem od prejšnjih poskusov podprl tudi senat, vendar je bila odločitev pozneje spremenjena.
Stroški vojne presegli 38 milijard dolarjev
Ameriško vojaško posredovanje proti Iranu se je začelo 28. februarja. Spopadi so vplivali tudi na promet skozi Hormuško ožino, eno najpomembnejših poti za prevoz nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Po podatkih kongresnega proračunskega urada je vojna ZDA do 1. avgusta stala več kot 38 milijard dolarjev oziroma približno 33 milijard evrov. Mesečni stroški so glede na intenzivnost operacij ocenjeni na od dve do tri milijarde dolarjev.
Urad ocenjuje, da bi bile lahko zaradi posledic vojne cene v ZDA ob prehodu v leto 2027 za približno 0,5 odstotne točke višje, kot bi bile sicer. Motnje pri pretoku nafte skozi Hormuško ožino so vplivale predvsem na cene goriva.
Glasovanje je potekalo manj kot 50 dni pred ameriškimi vmesnimi volitvami, na katerih bodo volivci odločali o prihodnjem razmerju moči v kongresu.
Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je dejal, da je treba znižati cene goriva. Obenem meni, da vojna prehaja v novo fazo, v kateri naj bi večjo vlogo pri stabilizaciji razmer prevzele ameriške zaveznice. Po njegovih besedah bi izboljšanje razmer vplivalo tudi na cene goriva in hrane.
