Ameriške vojaške operacije proti Iranu so obrambno ministrstvo do začetka avgusta stale približno 38 milijard dolarjev. Če se bo spopad nadaljeval z dosedanjo intenzivnostjo, bi se lahko stroški vsak mesec povečali še za dve do tri milijarde dolarjev, je ocenil nestrankarski Kongresni proračunski urad ZDA.
CBO v poročilu, objavljenem v torek, pojasnjuje, da ocena vključuje predvsem nadomeščanje porabljenega streliva in izgubljene vojaške opreme, dodatne ure letenja, gorivo ter druge operativne in logistične izdatke.
Približno 21,7 milijarde dolarjev naj bi odpadlo na porabljeno strelivo, 10,4 milijarde na dodatne ure letenja, 2,7 milijarde na letalsko gorivo in okoli 1,9 milijarde dolarjev na izgubljeno vojaško opremo.
Ocena zajema obdobje od začetka vojne 28. februarja do 1. avgusta. Ne vključuje vseh širših posledic spopada, med drugim stroškov obnove poškodovanih ameriških oporišč na Bližnjem vzhodu, zdravstvenega varstva veteranov, obresti za zadolževanje in višjih izdatkov drugih delov zvezne vlade zaradi dražje energije.
Intenzivnejši spopadi pomenijo višje stroške
CBO ocenjuje, da bi mesec spopadov ob razmeroma nizki in občasni stopnji nasilja, kakršna je bila maja in junija, stal približno dve milijardi dolarjev. Če bi se intenzivnost ponovno povečala na julijsko raven, bi mesečni račun narasel na okoli tri milijarde.
Urad opozarja, da je ocena povezana s precejšnjo negotovostjo. Ameriško obrambno ministrstvo namreč ni odgovorilo na njegove zahteve po podatkih, zato so analitiki uporabili vladne podatkovne zbirke in javno dostopne informacije.
Kljub temu je izračun blizu julijski oceni obrambnega ministra Peta Hegsetha, ki je stroške vojne ocenil na 37,5 milijarde dolarjev.
Izpraznjene zaloge bo težko hitro obnoviti
Dolgotrajni spopad je močno posegel tudi v ameriške zaloge naprednega streliva. Največjo skrb vzbuja poraba raketnih prestreznikov za sisteme Patriot in THAAD, ki so jih ZDA uporabljale za obrambo svojih enot in zaveznikov pred iranskimi napadi.
Po oceni CBO bi lahko obnova zalog streliva stala skoraj 22 milijard dolarjev, od tega približno 13 milijard za rakete zračne in protiraketne obrambe. Zaradi omejenih proizvodnih zmogljivosti bi lahko vračanje zalog na prejšnjo raven trajalo najmanj pet let.
Pentagon zavrača trditve, da ameriška vojska zaradi vojne ni več pripravljena na druge varnostne grožnje. Poudarja, da ostajajo oborožene sile sposobne izpolnjevati svoje naloge, hkrati pa želi pospešiti proizvodnjo najpomembnejšega streliva.
Posledice čutijo tudi potrošniki
Račun vojne ni omejen na neposredne vojaške izdatke. Motnje v Hormuški ožini in na drugih pomembnih pomorskih poteh so zvišale cene nafte in zemeljskega plina. CBO ocenjuje, da bi bila lahko ameriška inflacija v prvem četrtletju leta 2027 zaradi posledic vojne za približno 0,5 odstotne točke višja, kot je urad pričakoval pred začetkom spopada.
Napetosti se medtem širijo tudi na druge dele regije. Savdska Arabija je v bližini Meke prestregla hutijski dron, napadi pa ogrožajo tudi nadomestne poti za izvoz nafte. Washington hkrati nadaljuje oboroževanje Izraela in pripravlja prodajo 40.000 težkih bomb v vrednosti 2,8 milijarde dolarjev.
Nadaljevanje vojne tako ZDA ne prinaša le večmilijardnega mesečnega računa, temveč tudi vse večji pritisk na zaloge orožja, obrambno industrijo in cene energije.
