Ameriški predsednik Donald Trump je Evropski uniji zagrozil z uvedbo “zelo resnih carin” oziroma omejitvijo trgovanja, če bi morebitno pridruženo članstvo Kanade ocenil kot sovražno potezo proti Združenim državam. Ob tem je poudaril, da bi bil odziv Washingtona odvisen od namena evropskega predloga.
Trump se je odzval na predlog predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bi Kanada postala prva pridružena članica Evropske unije. Kot smo poročali v sredo, gre za povsem nov in za zdaj še neopredeljen status, ki ne bi pomenil polnopravnega članstva, temveč tesnejše gospodarsko, obrambno in tehnološko sodelovanje.
Ameriški predsednik je o predlogu govoril v sredo v pogovoru z novinarji po prihodu v Severno Karolino. Možnost, da bi Kanada postala pridružena članica EU, je označil za malo verjetno, zamisel pa za “smešno”.
Trump: Odločilno bo, kakšen je namen EU
“Če bom menil, da gre za sovražno dejanje, bom uvedel zelo resne carine,” je dejal Trump. Dodal je, da bi lahko ZDA ustavile tudi trgovanje z Evropo na nekaterih področjih.
Grožnja ni bila brezpogojna. Trump je dejal, da ne bi nasprotoval potezi, če bi bila izvedena z dobrim namenom, drugače pa bi Washington po njegovih besedah odgovoril z visokimi carinami na evropsko blago. Konkretnih izdelkov, višine carin ali časovnice morebitnih ukrepov ni navedel.
Kanado je ob tem označil za “groznega trgovinskega partnerja”. Odnosi med severnoameriškima sosedama so se v zadnjih mesecih zaostrili zaradi carin, kanadske politike spodbujanja nakupovanja domačih izdelkov in Trumpovih ponavljajočih se izjav o Kanadi kot morebitni 51. ameriški zvezni državi.
Bela hiša je v sredo izdala tudi memorandum, s katerim je Trump ameriški vladi naročil odstranjevanje kanadskega blaga iz zveznega sistema javnega naročanja. Ukrep je predstavila kot odgovor na kanadsko politiko “Kupuj kanadsko”, ki naj bi po oceni Washingtona diskriminirala ameriške izdelke.
Kanada želi zmanjšati odvisnost od ameriškega trga
Kanadski premier Mark Carney si prizadeva okrepiti povezovanje z Evropsko unijo in zmanjšati gospodarsko odvisnost države od ZDA, kamor je trenutno namenjenih približno 70 odstotkov kanadskega izvoza.
Kanadska vlada je predlog Ursule von der Leyen pozdravila in sporočila, da želi z EU oblikovati širše “zavezništvo za prihodnost”. To naj bi med drugim zajemalo napredno proizvodnjo, obrambno industrijo, energijo, kritične surovine, umetno inteligenco, kvantno računalništvo, kibernetsko varnost in sodelovanje na Arktiki.
Kanada se ne poteguje za polnopravno članstvo v Uniji. Kanadski predstavniki so pojasnili, da želijo tesnejše sodelovanje, ki bi okrepilo suverenost države, ne pa prenosa dela pristojnosti na evropske institucije.
Von der Leyen je poudarila, da predlagano partnerstvo ni usmerjeno proti drugim državam. Kanada in EU sta že povezani s trgovinskim sporazumom CETA, Kanada pa se je vključila tudi v evropski obrambni instrument SAFE.
Natančne pravice in obveznosti morebitne pridružene članice še niso določene. O podrobnostih novega statusa naj bi Kanada in Evropska unija govorili na oktobrskem vrhu v Montrealu, predlog pa bo moral biti usklajen tudi z državami članicami EU.
