Azijski trgi v rasti, zlato dražje, nafta še naprej niha

Delniški trgi v Aziji so v ponedeljek občutno zrasli, razpoloženje vlagateljev pa so podprli predvsem politični in denarni signali. Prepričljiva volilna zmaga japonske premierke Sanae Takaichi je okrepila pričakovanja bolj ekspanzivne fiskalne politike, hkrati pa je k optimizmu prispeval tudi odboj ameriških tehnoloških delnic, zlasti v sektorju čipov.

Rast so dodatno spodbujali nakupi delnic, ki so bile v preteklih tednih pod pritiskom, ter pričakovanja, da bi ameriška centralna banka letos nadaljevala z zniževanjem obrestnih mer. Trgi vse bolj stavijo, da bi do prvega znižanja lahko prišlo že do junija, saj naj bi prihajajoči podatki o zaposlovanju, inflaciji in potrošnji potrjevali potrebo po spodbudnejši denarni politiki.

Japonski borzni indeks Nikkei je zrasel za 4,4 odstotka in dosegel novo rekordno vrednost. Vlagatelji so se odzvali na možnost večje javne porabe in davčnih razbremenitev, ki jih omogoča močna parlamentarna večina nove vlade. Ob tem pa so se okrepili tudi donosi državnih obveznic. Donos na dvoletne japonske obveznice se je povzpel na 1,3 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1996, saj trgi upoštevajo možnost dodatnega zadolževanja države.

Najširši indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske je pridobil 2,2 odstotka. V Južni Koreji je tehnološko usmerjeni indeks poskočil za 4,3 odstotka, medtem ko so kitajske vodilne delnice zrasle za 1,3 odstotka pred objavo novih podatkov o inflaciji, ki naj bi znova pokazali pritisk padajočih cen, zlasti pri proizvajalcih.

Odboj tehnoloških delnic in pogled proti ZDA

Pozitivno razpoloženje se je razširilo tudi na evropske borze. Terminske pogodbe za indeks EUROSTOXX 50 so se okrepile za 0,4 odstotka, podobno tudi za nemški DAX, medtem ko so terminske pogodbe za londonski FTSE zrasle za 0,5 odstotka. Na Wall Streetu so terminske pogodbe za indeks S&P 500 pridobile 0,1 odstotka, za Nasdaq pa 0,3 odstotka, potem ko so ameriške borze v petek poskočile za več kot 2 odstotka.

Rast so znova poganjale delnice proizvajalcev čipov. Nvidia in AMD sta pridobili več kot 8 odstotkov, Broadcom pa okoli 7 odstotkov. Kljub temu vlagatelji ostajajo previdni glede dolgoročne donosnosti naložb v umetno inteligenco. Štirje največji ameriški tehnološki velikani naj bi letos skupaj za kapitalske naložbe namenili okoli 650 milijard dolarjev.

Podatki, ki bodo preizkusili stave na Fed

Osrednji fokus trgov v tem tednu bodo ameriški makroekonomski podatki. Analitiki pričakujejo, da se bo januarja število zaposlenih povečalo za približno 70.000, stopnja brezposelnosti pa naj bi ostala pri 4,4 odstotka. Prodaja na drobno naj bi se povečala za 0,4 odstotka, inflacija pa bi se lahko nekoliko umirila proti 2,5 odstotka.

Na valutnih trgih je dolar nekoliko oslabel. V primerjavi z jenom je izgubil 0,3 odstotka in zdrsnil na 156,74, potem ko so vlagatelji del dobičkov unovčili ob pričakovanjih o japonski fiskalni ekspanziji. Analitiki opozarjajo, da bi morebiten dvig proti ravni 160 lahko sprožil odziv oblasti v Tokiu. Evro se je utrdil pri 1,1821 dolarja, funt pa je obstal pri 1,3596 dolarja, obremenjen z britansko politično negotovostjo.

Na blagovnih trgih se je srebro podražilo za 3,9 odstotka na 81,03 dolarja za unčo, potem ko je v preteklih dneh močno nihalo. Zlato je pridobilo 0,8 odstotka in se povzpelo na 5000 dolarjev za unčo. Cene nafte so ostale nestanovitne. Nafta Brent je zdrsnila na 67,52 dolarja za sod, ameriška lahka nafta pa na 63,09 dolarja, saj trgi še naprej spremljajo pogovore med Združenimi državami in Iranom, ki za zdaj niso zmanjšali geopolitičnih tveganj.