Duhovnik Benedikt Lavrih v tokratni duhovni misli razmišlja o evangeljskem srečanju med Jezusom in Samarijanko, ki razodeva moč pristnega odnosa in Božje ljubezni. Ob podobi “žive vode” odpira vprašanje, kako danes oznanjamo evangelij in kako pristopamo k ljudem, ki iščejo Boga.
Prizadevamo si, da bi oznanjali evangelij. Zavedamo se krize v Cerkvi, tako kot v svetu. Zaskrbljeni smo. Odgovor je v današnjem evangeliju. Med Samarijanko in Jezusom se ustvarja odnos, ki govori o našem načinu oznanjevanja in življenja. Včasih so verniki pokorno sledili Cerkvi in njenemu nauku, danes ljudje kritično presojajo vse. Tudi pričakovanja vernikov so drugačna in zahtevnejša. Ne gre za to, da bi ljudi prepričevali, naj sledijo Jezusu, ampak na pravi način naj bi pristopili k bližnjim in z njimi delili Jezusovo ljubezen.
Želimo si živega Boga. Doživetja izkušnje Boga so v ospredju in to privlači. Ljudje si ne želimo filozofije, ampak zgledov. Verjamemo v to, kar vidimo. Kristus vedno daje in tudi po Cerkvi veliko prejemamo. Njegovi darovi so nam dani. Kako jih delimo in kako jih uživamo? Morda jih ne znamo pravilno predstaviti. Če so naši predniki sprejemali Jezusove darove zelo tradicionalno in so temu sledili, so nekateri verniki danes drugačni. Ni jim dovolj, da so le krščeni, želijo doživeti več. Tudi tisti verniki, ki so samo prejeli zakramente, bi jih drugače doživljali, če bi bili deležni izkušnje ljubezni, dobrega odnosa.
V odnosu med Samarijanko in Jezusom je vse to, kar si današnji človek najbolj želi in prav s pomočjo podobnega odnosa bi tudi danes bolj verovali v Jezusove darove in v vse to, kar daje Jezus po Cerkvi. Kaj se dogaja med Jezusom in Samarijansko?
Pristen odnos med Samarijanko in Jezusom
Jezusa je na poti, je popotnik. Žejen je in se ustavi. Želi se napiti vode. Jezus se spusti na isto raven, kot je bila čez nekaj minut z njim Samarijanka, ki pristopi k njemu. Prav zaradi tega se ji približa. Pogovor med njima steče, čeprav po vseh starih navadah in preteklosti med Samarijani in Judi ni bilo najboljših odnosov. To nič ne de. Samarijanka začuti ob Jezusu moč in to se je zgodilo zaradi odnosa med njima.
Lahko to imenujemo privlačnost, zanimanje; nekaj se je zgodilo, da se je pogovor razvil. Je bila to ljubezniva privlačnost? Kristjani se vsak dan družimo z bližnjimi in v odnosih do njih vidimo, kako in kaj dajemo. Ali smo iskreni in odprti in si upamo biti z vsakim v dobrem iskrenem odnosu in enakosti?
Vsi smo Božji otroci in vsi imamo potrebe in jih delimo drug z drugim. Vedno lahko dajemo bližnjim najlepše. To je začutila in spoznala Samarijanka ob Jezusu. Učimo se pristnega in iskrenega odnosa. Prosimo za to.
Sprejetost
Biti sprejet takšen, kot si, je znak, da nas ima nekdo rad, nas spoštuje, ceni in nam priznava dostojanstvo. Kristus je poznal ženino preteklost. To ga ni motilo. Želel ji je pomagati. Sprejel jo je takšno, kot je bila. Samarijanka je spoznala, da ji Jezus želi res pomagati in ne gleda na njene napake in preteklost. Jezus ji ne postavlja vprašanj glede preteklosti in ne daje kakšnih moralnih opominov.
Želi ji dati novih moči in energije za prihodnost. To ženo ponovno dvigne. V njej se prebudi zanimanje za Jezusa in njegovo pomoč. Jezus je ne sili; ponudi ji “Živo vodo”. Ne reče, da to mora takoj sprejeti; ne postavlja pogojev, zakaj in kaj se bo zgodilo, če ne bo sprejela novega načina življenja. Jezus najprej Samarijanko sprejme in ji izrazi spoštovanje in ljubezen.
V okolju, kjer smo, je veliko Samarijanov in Samarijank. Jim izkazujemo ljubezen in spoštovanje ali jih prepričujemo in hočemo spreminjati njihovo pot na vse mogoče načine? V Cerkvi se večkrat zgodi, da postavljamo vse mogoče pogoje vernikom, namesto da bi jih imeli radi, jih spoštovali in sprejemali. Vse ostalo se samo zgodi.
Ljubezen daje in osvaja
Navdušenje nad tem, kar Jezus ponuja. “Živa voda” je Njegova ljubezen. Ta ni sebična, ampak brezpogojna. Ta ljubezen osvoji vsakega, po njej vsak stremi in si jo želi. Ljudje si želimo te ljubezni. Poglejmo v svet in vsakdanje izkušnje. Razočaranje in poraz v ljubezni je prav v tem, ko postane ljubezen sebična. Med Jezusom in Samarijanko se ustvarja čudovit odnos preproste in iskrene ljubezni.
Živa voda je vstopanje v drugačen odnos, v nov odnos z Božjo ljubeznijo. Žena je imela svojo zgodbo in pot. Jezus je njeno pot želel obogatiti in ji ponudil novo smer, na kateri naj bo še več Božje ljubezni.
Želimo bližnje povabiti ali prepričati, da bi sledili Božji ljubezni? Želimo oznanjati ljubečega in ljubeznivega Jezusa? Bodimo s Samarijanko in Jezusom. Vstopimo v pristen odnos ljubezni in naše vabilo bližnjim k “Jezusu, Živi vodi” se bo spremenilo. Mnogi bodo začutili in spoznali po našem načinu življenja: “Jezusova ljubezen je velika. Grem za Njim”.
Benedikt Lavrih, duhovnik
