Nasin vesoljski observatorij Neil Gehrels Swift naj bi danes po skoraj 22 letih v orbiti nenadzorovano vstopil v Zemljino ozračje. Večina približno 1,5 tone težkega plovila bo predvidoma zgorela, nekateri gostejši sestavni deli pa bi lahko preživeli pot skozi ozračje in dosegli površje. Slovenija zaradi poti teleskopa ni na območju morebitnega padca ostankov.
Ameriške vesoljske sile so v zadnji Nasini objavi vstop teleskopa v ozračje napovedale za sredo, 4. novembra, pri čemer je bilo časovno okno zaradi nepredvidljivih razmer v zgornjih plasteh ozračja še precej široko. NASA ob objavi tega prispevka dokončnega časa in območja vrnitve še ni uradno potrdila.
Swift kroži po orbiti z naklonom, zaradi katerega lahko morebitni ostanki padejo le na območju med 20,6 stopinje severne in 20,6 stopinje južne zemljepisne širine. To vključuje dele Afrike, Južne Amerike, Avstralije, Indije in jugovzhodne Azije ter obsežna oceanska območja, ne pa Slovenije.
Možnost, da bi padajoči deli poškodovali kogarkoli na Zemlji, je po oceni Nase približno ena proti 2100. Najverjetneje bodo morebitni ostanki končali v oceanu.
Reševalna odprava se je končala brez uspeha
Swift ni imel lastnega pogonskega sistema, s katerim bi lahko dvignil svojo orbito. Zaradi atmosferskega upora se je zato skozi leta počasi približeval Zemlji, povečana Sončeva dejavnost pa je njegov spust še pospešila.
NASA je financirala posebno reševalno odpravo, s katero bi observatorij ujeli in ga potisnili v višjo orbito. Podjetje Katalyst Space Technologies je za to razvilo plovilo Link, toda odprava se je avgusta končala brez poskusa približanja Swiftu, ker Link po izstrelitvi ni mogel ustrezno nadzorovati svojega položaja.
Swift je po opustitvi reševanja še nekaj časa nadaljeval znanstvena opazovanja. Oktobra se je spustil na približno 275 kilometrov nad Zemljo, kjer ni mogel več ohranjati stabilnega položaja. Ekipa je nato izključila njegove znanstvene instrumente in končala delovanje misije.
Za dveletno misijo ostal v vesolju skoraj 22 let
Observatorij Swift so izstrelili 20. novembra 2004, njegova prvotna znanstvena misija pa naj bi trajala le dve leti. Namenjen je bil predvsem odkrivanju izbruhov žarkov gama, najmočnejših eksplozij v vesolju.
Njegova posebnost je bila sposobnost hitrega obračanja proti nenadnim svetlobnim pojavom. Ko je zaznal izbruh, je njegov položaj posredoval drugim observatorijem, med njimi vesoljskima teleskopoma Hubble in James Webb, ki so lahko nadaljevali podrobnejša opazovanja.
Swift je med delovanjem zaznal več kot 2000 izbruhov žarkov gama in okoli 1400 supernov, spremljal pa je tudi črne luknje, komete, asteroide ter zvezdne eksplozije. Misija, načrtovana za dve leti, je tako postala ena najuspešnejših in najdaljših Nasinih astronomskih odprav.
