Glasovanje o spremembah zakona o vladi, ki je predvideno v prihodnjih dneh, postaja ključni politični test – ne le za reorganizacijo izvršilne oblasti, temveč predvsem za preverjanje, ali v državnem zboru sploh obstaja potencialna večina za novo vlado. Predsednik SDS Janez Janša je napovedal, da bo prav izid tega glasovanja določil naslednje korake: če bo zakon sprejet, bodo strankam, ki ga bodo podprle, poslali izhodišča za koalicijsko pogodbo.
Ob robu izredne seje je poudaril, da proces oblikovanja vlade ne bo hiter ali samoumeven. Najprej bi sledilo usklajevanje osnovnih programskih izhodišč, šele nato pogovori o konkretnih politikah in kadrih. “Šele če bo to usklajeno, podpisano in sprejeto na organih strank, ki bodo pripravljene sodelovati, pride na vrsto usklajevanje sestave nove vlade,” je dejal.
Janša obenem vztraja, da SDS še ni sprejela dokončne odločitve o vstopu v vlado. Proces opisuje kot odprt in odvisen od pripravljenosti drugih strank na vsebinsko sodelovanje. “To še ne pomeni, da je SDS odločena, da za vsako ceno sestavlja vlado,” je poudaril. Dodal je, da država sicer potrebuje operativno vlado, saj “država brez vlade trpi”, vendar je po njegovih besedah pomembneje, da je prihodnja sestava stabilna in vsebinsko jasna. “Zaenkrat ne prvega ne drugega ne vemo še natančno, zato ne mislimo hiteti.”
Zakon kot test politične podpore
Predlog sprememb zakona o vladi, ki predvideva zmanjšanje števila ministrstev z 19 na 14, po oceni SDS pomeni racionalizacijo delovanja države. Janša trdi, da so pri pripravi upoštevali tudi programe drugih strank in da večjih vsebinskih ovir ne pričakujejo.
Politična teža zakona sicer presega organizacijske spremembe. Glasovanje bo dejansko pokazalo, katere stranke so pripravljene narediti prvi korak k oblikovanju nove večine. Prav zato naj bi bil izid ključen signal za nadaljnje koalicijske pogovore.
Janša je ob tem odprl še vprašanje javnih financ, ki ga postavlja v ospredje nadaljnjih odločitev. Po njegovih besedah iz posameznih ministrstev prihajajo podatki, ki vzbujajo skrb, od pospešenega zaposlovanja do sklepnih pogodb tik pred iztekom mandata. “Vsak dan nam kdo iz kakega ministrstva pošlje zaskrbljujoče podatke in te stvari preverjamo,” je dejal. Dodal je, da uradnim številkam vse manj zaupajo in da brez jasne slike o finančnem stanju države ne morejo sprejemati dolgoročnih odločitev.
Pri tem je poudaril tudi, da časovnica oblikovanja vlade ni vezana na formalne roke za predlaganje mandatarja. “Funkcija predsednice države je tukaj več ali manj izenačena z močjo desetih poslancev v parlamentu,” je ocenil in s tem nakazal, da bo teža odločanja ostala predvsem v parlamentu.
Desni blok: poudarek na vsebini, a brez iluzij o hitrosti
V NSi, SLS in Fokusu napovedujejo, da bodo v morebitnih pogajanjih vztrajali pri vsebini. Po oceni vodje poslanske skupine Janeza Ciglerja Kralja bo oblikovanje vlade v trenutnih razmerjih predvsem “umetnost možnega”, pri čemer opozarja, da dogovor ne bo dosežen hitro.
Med prioritetami izpostavljajo razbremenitev gospodarstva, stabilno poslovno okolje, odpravo čakalnih vrst v zdravstvu in socialne ukrepe, kot je brezplačni vrtec. Cigler Kralj poudarja tudi potrebo po tesnejšem povezovanju gospodarstva in trga dela, pri čemer zavrača kritike glede združevanja teh resorjev. Po njegovih besedah morata “gospodarstvo in trg dela iti z roko v roki”.
Glede razmerja sil v parlamentu ocenjujejo, da bi lahko približno 43 glasov, ob dodatni podpori poslancev Resnice, pomenilo “relativno solidno podporo, s katero bi se dalo kaj narediti”. Ob tem pa priznavajo, da ostajata odprti tudi drugi možnosti – nadaljnji poskusi oblikovanja vlade na levem polu ali predčasne volitve. “Če bo prišlo do dogovora o vladi, to ne bo še tako hitro,” opozarja Cigler Kralj.
Razdeljenost med potencialnimi partnerji
V drugih strankah, ki bi lahko sodelovale pri oblikovanju nove večine, so odzivi previdni. Demokrati Janševo napoved vidijo kot “pametno potezo”, medtem ko v Resnici vztrajajo, da v vlado ne bodo vstopili. So pa pripravljeni podpreti kandidata za mandatarja, ki bo najbližje potrebni večini 46 glasov.
Takšna stališča odpirajo prostor za bolj kompleksne politične scenarije, vključno z možnostjo manjšinske vlade z zunanjo podporo. Janša takšne modele zavrača kot nerelevantne brez jasne večine, saj brez 46 glasov po njegovih besedah “ne moreš izvoliti ne predsednika vlade ne vlade”.
Ostre kritike z levega političnega pola
Na levici Janševe poteze razumejo kot politični obrat. Luka Mesec opozarja, da je še pred kratkim zatrjeval, da vlade ne sestavlja, zdaj pa že napoveduje konkretne korake v tej smeri. “Pred dvema dnevoma sem Janšo slišal, da še ne sestavlja vlade, tako da zanimivo, da si je tako hitro premislil,” je dejal.
Kritični so tudi do vsebine predlaganih sprememb, zlasti do ukinitve nekaterih ministrstev in združevanja resorjev. Mesec opozarja, da je takšna ureditev “za evropske razmere zelo nenavadna” in da lahko oslabi socialni dialog. Po njegovem mnenju se s tem “ukinja socialni dialog, ker očitno ga bo od zdaj vršil en minister sam”.
V Gibanju Svoboda pa opozarjajo na politično ozadje dogajanja. Generalni sekretar Matej Grah trdi, da nekatere stranke zavajajo javnost glede svojih namenov. “To, kar v javnosti predstavljajo, je slika, ki jo želijo prikazati,” je dejal in dodal, da naj bi bil dejanski cilj oblikovanje nove vlade ne glede na javna zagotovila. Po njegovih besedah Resnico in Demokrate zanima predvsem, “kaj si bodo na koncu razdelili”.
Zavrnil je tudi navedbe o morebitnih prestopih poslancev in poudaril, da takšni pogovori ne potekajo. Hkrati je ocenil, da so politični premiki na desni strani za javnost že dovolj jasni.
Napovedani zakon o vladi tako postaja prelomna točka političnega procesa. Ne gre več zgolj za reorganizacijo ministrstev, temveč za konkretno preverjanje, ali lahko desni blok zbere dovolj podpore za oblikovanje nove vlade ali pa se bo politična kriza nadaljevala z novimi poskusi ali celo predčasnimi volitvami.
