Po umiku dosedanjega župana Saše Arsenoviča bo Maribor po lokalnih volitvah dobil novo vodstvo. Štirje kandidati, ki jim po javnomnenjski anketi časnika Večer kaže najbolje, so na soočenju 24UR predstavili različne poglede na sežigalnico, mestne radarje in razvojne prednostne naloge. Največ razlik je pri vprašanju, ali naj o sežigalnici odločijo občani na referendumu.
Na soočenju so sodelovali neodvisni kandidat Bor Greiner, Matevž Frangež, ki ga podpirajo SD, Levica ter Lista pešcev in kolesarjev, Katja Koren s podporo SDS, Demokratov, NSi in Fokusa ter Andrej Bauman z listo Bauman – za Maribor.
Kandidati so kot ključne izzive mesta izpostavili razvojni zaostanek, pomanjkanje stanovanj in parkirišč, odhajanje delovno aktivnih prebivalcev v Ljubljano in Avstrijo ter potrebo po boljšem sodelovanju mestne politike z državo, gospodarstvom in univerzo.
Različni pogledi na sežigalnico
Matevž Frangež meni, da bi morali Mariborčani o načrtovani sežigalnici odločati na zavezujočem referendumu. Projekt je po njegovem dovolj pomemben, da o njem neposredno odločijo občani.
Katja Koren referenduma ne vidi kot najboljšo rešitev. Po njeni oceni je vprašanje sežigalnice preveč strokovno zahtevno in obsežno, da bi ga bilo mogoče ustrezno presoditi zgolj z referendumskim vprašanjem.
Andrej Bauman je opozoril, da Maribor za sežigalnico še nima koncesije in da je referendum le ena od mogočih poti. Izpostavil je tudi visoko vrednost projekta in potrebo po podrobni finančni presoji.
Bor Greiner projektu nasprotuje, dokler ne bo nedvoumno dokazano, da je sežigalnica za mesto najboljša okoljska in gospodarska rešitev.
Radarji ne smejo postati mestna blagajna
Kandidati so se dotaknili tudi radarjev, ki so v Mariboru zaradi izkušenj iz preteklosti še posebej občutljiva politična tema.
Bauman je pojasnil, da ima občina dva radarja in šest ohišij ter da so bile njihove lokacije določene na podlagi strokovnih presoj. Po njegovih besedah je namen sistema nadzor in umirjanje prometa.
Greiner meni, da radarji na nekaterih mestih ne dosegajo prvotnega namena. Kritičen je predvsem do meritev na cestah z omejitvijo 30 kilometrov na uro, kjer po njegovi oceni prevlada pobiranje glob.
Frangež radarjev ne zavrača, zahteva pa več dialoga o prometni varnosti. Opozoril je, da so lahko del rešitve, ne smejo pa postati vir polnjenja občinskega proračuna.
Tudi Katja Koren radarjem načeloma ne nasprotuje. Poudarja, da morajo biti postavljeni tam, kjer dejansko izboljšujejo varnost pešcev, otrok in drugih udeležencev v prometu, ne pa zaradi ustvarjanja prihodkov.
Katja Koren računa na sodelovanje z vlado
Katja Koren kot svojo prednost izpostavlja podporo vladnih strank in možnost neposrednejšega sodelovanja z državo. “Treba se bo pogovarjati, vem, na katera vrata potrkati,” je dejala in dodala, da želi Mariboru zagotoviti več razvojnih priložnosti.
Med prvimi potezami bi pripravila prednostni seznam potreb posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti ter pregledala finančno stanje občine. Priložnosti vidi predvsem v povezovanju športa, turizma in zdravstva, v mestnem svetu pa bi si prizadevala za široko koalicijo.
Frangež bi se osredotočil na dostopna stanovanja, nova delovna mesta in boljše izkoriščanje gospodarskega potenciala mesta. Greiner stavi na neodvisnost od političnih strank in večjo kulturo dialoga, Bauman pa na poznavanje občinske uprave, javnih podjetij in zavodov. Med njegove prednostne naloge sodijo tudi medgeneracijski centri in domovi za starejše.
Soočenje je pokazalo, da se kandidati strinjajo glede potrebe po hitrejšem razvoju Maribora, precej manj pa glede poti do tega cilja. Razlike bodo najbolj vidne pri velikih projektih, sodelovanju z državo ter vprašanju, koliko odločitev prepustiti neposredno občanom.
