Evropska komisija je Sloveniji za letos zvišala napoved gospodarske rasti na 3,9 odstotka, za leto 2027 pa na 2,9 odstotka. Ob predpostavki, da bo na decembrskem referendumu potrjen razvojni zakon, je napoved javnofinančnega primanjkljaja za prihodnje leto zvišala na 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada odgovarja, da gre za potencialni scenarij, in napoveduje rebalans proračuna.
Komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi oceno letošnjega primanjkljaja Slovenije znižala za 0,4 odstotne točke na 2,9 odstotka BDP. Za leto 2027 je napoved zvišala s spomladi pričakovanih 3,5 na 4,5 odstotka BDP.
Gre za precej drugačno gospodarsko sliko od spomladanske napovedi Evropske komisije, ko je Bruselj Sloveniji znižal napoved rasti in opozarjal na 3,5-odstotni primanjkljaj v letu 2027.
Komisija upoštevala učinke razvojnega zakona
Napoved za prihodnje leto temelji na predpostavki, da bo uveljavljen Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bodo volivci odločali na referendumu 6. decembra.
Zakon med drugim prinaša razvojno kapico, znižanje DDV za osnovna živila, začasno nižjo obdavčitev energentov, spremembe pri normirancih, nižje prispevke za del samozaposlenih in kmetov ter možnost hkratnega prejemanja polne plače in pokojnine.
Komisija ocenjuje, da bi ukrepi iz razvojnega zakona primanjkljaj leta 2027 povečali za približno 1,2 odstotka BDP. Na ministrstvu za finance poudarjajo, da gre za statično oceno, ki ne vključuje učinkov davčnih razbremenitev na gospodarsko dejavnost, investicije in potrošnjo.
“Gre za potencialni primanjkljaj, ki predpostavlja uveljavitev Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije in upošteva izračune fiskalnega sveta. Napoved vključuje le ukrepe, ki so že sprejeti,” so sporočili z ministrstva za finance.
Ministrstvo učinek zakona ocenjuje nižje
Dinamična ocena ministrstva za finance učinek razvojnega zakona ocenjuje na 0,8 odstotka BDP oziroma približno 647 milijonov evrov. Komisija je učinek ocenila na 1,2 odstotka BDP.
“Komisija dinamičnih učinkov ni upoštevala, zato je razlika v napovedi pričakovana,” so pojasnili na ministrstvu.
Finančni minister Andrej Šircelj je že v začetku novembra poudaril, da zaradi razvojnega zakona ne bo milijardne proračunske luknje. Kot smo poročali, je ministrstvo ocenilo, da bi bilo za ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP potrebnih od 300 do 350 milijonov evrov dodatnih ukrepov.
Med možnimi prilagoditvami so optimizacija poslovanja javnega sektorja, ureditev evidenc prejemnikov socialnih transferjev, spremembe nekaterih zakonov in časovni zamik dela načrtovanih naložb.
Ob potrditvi zakona sledi rebalans
Ministrstvo napoveduje, da bo vlada v primeru potrditve razvojnega zakona na referendumu pripravila rebalans proračuna za leto 2027.
“Če bo zakon na decembrskem referendumu potrjen, bo vlada pripravila rebalans proračuna, s katerim bo primanjkljaj ohranila pod tremi odstotki BDP,” so zatrdili.
Vlada bo z rebalansom prihodke in odhodke uskladila z novimi zakonskimi obveznostmi in davčnimi spremembami. Ministrstvo pričakuje, da bo ob izvedbi dodatnih ukrepov primanjkljaj ostal pod mejo treh odstotkov BDP tudi ob uveljavitvi zakona.
Komisija Sloveniji za prihodnje leto napoveduje še umiritev inflacije na 2,4 odstotka. Javni dolg naj bi se letos znižal na 64,5 odstotka BDP, prihodnje leto pa zaradi večjega primanjkljaja zmerno narasel na 64,8 odstotka BDP.










