Podatkovni centri, ki poganjajo spletne storitve in sisteme umetne inteligence, potrebujejo velike količine vode za hlajenje strežnikov. Nova globalna analiza kaže, da približno četrtina vseh podatkovnih centrov stoji na območjih, kjer povpraševanje po vodi vsaj en mesec v letu presega razpoložljive zaloge.
Raziskovalci so pregledali lokacije 9347 delujočih podatkovnih centrov po svetu in jih primerjali z lokalno razpoložljivostjo vode ter porabo v gospodinjstvih, kmetijstvu, industriji in energetiki.
Ugotovili so, da približno 25 odstotkov centrov deluje na območjih, ki se s pomanjkanjem vode spoprijemajo najmanj en mesec na leto. Okoli šest odstotkov jih stoji tam, kjer pomanjkanje traja večji del leta.
“Ti objekti ne prihajajo v prazno pokrajino. Postavljeni so na območjih, kjer isto vodo uporabljajo mesta in kmetije,” je poudaril vodja raziskave Lorenzo Rosa.
Vode ni mogoče pripeljati od daleč tako preprosto kot energije
Podatkovni centri hranijo velike količine informacij in zagotavljajo računsko moč za spletne storitve, računalništvo v oblaku ter vse zahtevnejše modele umetne inteligence. Strežniki med delovanjem proizvajajo veliko toplote, zato jih je treba neprestano hladiti.
Pri nekaterih načinih hlajenja se porabljajo velike količine vode. Podatkovni centri jo črpajo iz istih rek, jezer in vodonosnikov kot bližnja naselja, kmetije in industrijski obrati.
Električno energijo je mogoče v center prenesti iz precej oddaljenega vira, voda pa mora praviloma prihajati iz bližnje okolice. Njena razpoložljivost se obenem spreminja glede na letni čas, količino padavin in dolgotrajnejše podnebne razmere.
Raziskovalci so ugotovili, da so mesta in druga naselja največji porabniki vode v okolici 41 odstotkov podatkovnih centrov. V bližini dodatnih 28 odstotkov centrov največ vode porabi kmetijstvo.
Delež bi se lahko povečal na tretjino
Skupina je pripravila tudi izračune za prihodnje podnebne razmere. Uporabila je več modelov za scenarij, v katerem bi bila povprečna svetovna temperatura za tri stopinje Celzija višja kot leta 1900.
V takšnih razmerah bi lahko na območjih, kjer povpraševanje po vodi presega ponudbo, delovala že tretjina današnjih podatkovnih centrov. Velik del dodatno izpostavljenih objektov bi bil v ZDA, kjer je že zdaj približno 39 odstotkov vseh centrov, zajetih v analizo.
Avtorji raziskave opozarjajo, da sama lokacija na območju z vodnim stresom še ne pomeni, da bo podatkovni center povzročil pomanjkanje vode za prebivalce ali kmetijstvo. Za oceno dejanskih posledic bodo potrebne podrobnejše lokalne raziskave, saj se tehnologije hlajenja in količina porabljene vode med objekti močno razlikujejo.
Ugotovitve kljub temu kažejo, da bi morali pri gradnji in dolgoročnem delovanju podatkovnih centrov bolj upoštevati lokalne vodne vire, infrastrukturo in potrebe drugih uporabnikov.
Raziskava je bila objavljena v reviji Environmental Science & Technology.
