Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je med obiskom kmetije Gerbec v Lipsenju poudaril, da se pridelava hrane in varovanje okolja ne izključujeta. Z ustrezno usmerjenimi ukrepi je po njegovem mogoče doseči oboje, pri sprejemanju novih predpisov pa bo treba več pozornosti nameniti potrebam kmetov.
Minister se je med obiskom območja Cerkniškega jezera seznanil z razmerami in omejitvami, s katerimi se srečujejo tamkajšnje kmetije. Spremljali so ga predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, inšpektorata za kmetijstvo ter Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, poroča STA.
Kmetje so kot glavne težave izpostavili zmanjševanje produktivnosti kmetij, slabšanje rodovitnosti tal in upadanje proizvodnega potenciala. Razlogi za to so po navedbah ministrstva med drugim pritiski na živinorejo ter omejitve pri gnojenju in oranju zemljišč.
Opozorili so tudi na zakonodajne zahteve in določanje območij okoljsko občutljivega trajnega travinja, mokrišč ter vodovarstvenih območij. Ta naj bi ponekod zajemala tudi najboljša kmetijska zemljišča in tako omejevala razvojne možnosti kmetijstva.
“Tu dejansko ni konflikta, oboje je mogoče”
“Dilema ni, ali se bomo kot družba in država morali odločiti, ali bomo pridelovali hrano in krmo ali pa ohranjali naravo. Tu dejansko ni konflikta, oboje je mogoče,” je poudaril Cigler Kralj.
Po njegovih besedah bo treba sprejemanje predpisov in omejitev prednostno usmeriti tako, da bodo omogočeni pridelava hrane, obdelovanje tal in zagotavljanje krme.
Napovedal je ukrepe za podporo kmetijstvu in ljudem, ki od njega živijo. “Ne bo šlo čez noč, ampak bomo vztrajali. Če tega ne bomo naredili, se mlade generacije ne bodo odločile ostati tukaj, odšle bodo v mesta. Tega pa si ne želimo,” so ministrove besede povzeli na ministrstvu.
Razdrobljena zemljišča in posledice suše
Cigler Kralj se je s kmeti pogovarjal tudi o lastniški strukturi in razdrobljenosti kmetijskih zemljišč. Posebno pozornost so namenili posledicam letošnje suše.
Dolgotrajno pomanjkanje padavin je vplivalo na pridelavo krme, rast rastlin in ekonomsko stabilnost kmetijskih gospodarstev. Sogovorniki so zato poudarili potrebo po dolgoročnih rešitvah, s katerimi bi se slovensko kmetijstvo učinkoviteje prilagajalo podnebnim spremembam.
