Koalicijske stranke bodo na vseh štirih referendumih 11. oktobra podprle odgovor ZA. V SDS poudarjajo, da želijo z referendumskimi predlogi okrepiti vpliv državljanov, doseči odgovornejšo porabo javnega denarja, pravičneje urediti socialno pomoč ter omogočiti učinkovitejše ugotavljanje politične odgovornosti in morebitne korupcije. Poslanec NSi Aleksander Reberšek pa je glasovanje označil za odločanje o tem, ali bo Slovenija postala pravičnejša država.
Koalicijske stranke so skupno stališče do štirih referendumskih vprašanj predstavile na novinarski konferenci. Kot so po njej sporočili iz SDS, koalicija podpira vse štiri predloge in državljane poziva, naj se glasovanja udeležijo ter glasujejo štirikrat ZA.
“Z referendumskimi pobudami želimo okrepiti vpliv državljank in državljanov na lokalni ravni, zagotoviti javni servis, ki bo služil ljudem, doseči odgovornejšo porabo javnih sredstev ter omogočiti učinkovitejše parlamentarne preiskave pri ugotavljanju politične odgovornosti in morebitne korupcije,” so stališče utemeljili v SDS.
Poslanec NSi Aleksander Reberšek je na skupni novinarski konferenci dejal, da bodo državljani odločali predvsem o pravičnosti.
“Na referendumih 11. oktobra bomo odločali o tem, ali želimo, da bo Slovenija postala bolj pravična država. Kdor bo na vseh štirih referendumih glasoval ZA, bo podprl odpravo krivic, ki državljane že dolgo razburjajo in delijo na prvo- in drugorazredne,” je poudaril.
Po podatkih Državne volilne komisije bodo 11. oktobra hkrati izvedeni zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi ter trije posvetovalni referendumi. Ti se nanašajo na pogojevanje socialne pomoči z družbeno koristnim delom, volilno pravico na lokalnih volitvah in ukinitev obveznega RTV-prispevka.
Portal24.si je že objavil tudi pregled rokov in načinov glasovanja na štirih referendumih.
SDS: Pomoč naj prejmejo tisti, ki jo potrebujejo
Na področju socialne politike se v SDS zavzemajo, da bi pomoč prejeli ljudje, ki jo zaradi svojih življenjskih okoliščin dejansko potrebujejo. Od zdravih in delovno sposobnih prejemnikov denarne socialne pomoči pa pričakujejo, da prevzamejo več odgovornosti in se dejavneje vključijo v družbo.
Referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?”
Reberšek je opozoril, da po njegovem mnenju ni pravično, da zdravi in dela zmožni ljudje živijo od socialnih transferjev, ki jih financirajo zaposleni.
“Želimo, da delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči, ki so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje, v zameno za pomoč opravljajo družbeno koristno delo,” je dejal.
Po njegovih besedah je socialna država dolžna pomagati tistim, ki ne morejo delati, vendar pa ne bi smela spodbujati pasivnosti ljudi, ki bi se lahko vključili na trg dela ali vsaj nekaj prispevali skupnosti.
“Socialna država je zame takšna, ki nagrajuje tiste, ki vsak dan delajo, hodijo v službo, in pomaga tistim, ki ne morejo delati. Žal pa se velikokrat dogaja, da socialna država pomaga tistim, ki ne želijo delati. In tukaj je srž problema,” je poudaril.
Spomnil je na zaposlene, ki vsak dan hodijo na delo ter plačujejo davke in socialne prispevke, iz katerih se financira tudi denarna socialna pomoč.
“Ne more biti tako, da bodo eni vse življenje samo delali, nekateri pa bodo vse življenje samo izkoriščali našo državo. Zato predlagamo zelo preprosto stvar – če si zdrav, za delo sposoben in prejemaš denarno socialno pomoč, potem naredi nekaj za svojo skupnost in sočloveka,” je dejal.
Kot primere je navedel pomoč v domovih za starejše, urejanje parkov, pometanje pločnikov in druga opravila, pri katerih lokalne skupnosti potrebujejo pomoč.
“Ne zahtevamo ničesar nemogočega. Ne pravimo, da bo moral človek v zameno osem ur na dan delati. Pravimo pa, da če ti družba pomaga, pomagaj tudi ti družbi nazaj,” je sklenil Reberšek.
Portal24.si je ob vložitvi pobud podrobneje predstavil vsebino vseh treh predlogov za posvetovalne referendume.
Za učinkovitejše parlamentarne preiskave
V SDS podpirajo tudi uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi. Menijo, da država potrebuje jasna in enaka pravila za vse funkcionarje ter sistem, ki bo omogočal učinkovitejše ugotavljanje politične odgovornosti in morebitne korupcije.
Gre za edino od štirih glasovanj, ki bo zakonodajni referendum. Volivci bodo odločali, ali naj se uveljavi novela, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja.
“Če želimo učinkovito preiskati korupcijo in politično odgovornost, moramo spremeniti zakon o parlamentarni preiskavi,” je poudaril Reberšek.
Ob tem je nasprotovanje zakonu povezal s preiskovanjem energetskih poslov in financiranja Gibanja Svoboda.
“Robert Golob in pripadniki levih nevladnih organizacij temu krčevito nasprotujejo, saj ne želijo preiskave energetskih poslov in financiranja stranke Svoboda. Zato bomo v NSi na vseh štirih referendumih glasovali ZA,” je dejal poslanec NSi.
Gre za politično oceno Reberška. Nasprotniki novele medtem trdijo, da predlagana ureditev ne zagotavlja zadostnega varstva pravic posameznikov, ki jih obravnavajo parlamentarne preiskovalne komisije.
Večja veljava glasu slovenskih državljanov
Tretje referendumsko vprašanje se nanaša na volilno pravico na lokalnih volitvah. Volivci se bodo opredeljevali do vprašanja, ali naj imajo pravico glasovati slovenski državljani in državljani drugih članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav brez slovenskega državljanstva.
V SDS menijo, da mora biti odločanje o sestavi občinskih svetov in drugih organov lokalnih skupnosti v prvi vrsti v rokah državljanov Republike Slovenije. Ob tem podpirajo ohranitev pravic državljanov drugih članic EU.
“Na lokalnih volitvah želimo okrepiti glas slovenskih državljanov, da bodo imeli več besede pri tem, kako bodo živeli v lastni občini,” je poudaril Reberšek.
Ureditev iz leta 2002 je državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji omogočala glasovanje na lokalnih volitvah. Državni zbor je zakon medtem že spremenil in njihovo volilno pravico odpravil.
Ustavno sodišče izvajanja novele ni začasno zadržalo, zato državljani tretjih držav po trenutno veljavni ureditvi ne bodo vključeni v volilne imenike za novembrske lokalne volitve. Postopek presoje ustavnosti zakona še ni končan.
Portal24 je o odločitvi poročal v prispevku Ustavno sodišče ni zadržalo zakona: Državljani tretjih držav novembra brez volilne pravice.
SDS in NSi za ukinitev obveznega RTV-prispevka
Četrto vprašanje se nanaša na ukinitev obveznega plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija.
V SDS poudarjajo, da mora nacionalni javni medij zagotavljati uravnotežene, verodostojne in neodvisne informacije ter služiti vsem državljanom. Ljudje, ki programov RTV Slovenija ne spremljajo oziroma jih ne želijo uporabljati, pa po njihovem mnenju ne bi smeli biti prisiljeni v njihovo financiranje.
Reberšek je ob tem izpostavil tudi porabo denarja in preglednost poslovanja javnega zavoda.
“Zagotoviti moramo, da bo javni servis RTV Slovenija v službi ljudi, poraba javnih sredstev pri njegovem delovanju pa učinkovita in transparentna,” je dejal.
RTV Slovenija je leta 2025 ustvarila nekaj več kot 158 milijonov evrov prihodkov, od tega skoraj 110 milijonov z obveznim prispevkom. Ob koncu leta je imela 2.029 redno zaposlenih. Portal24 je te podatke podrobneje predstavil v prispevku 158 milijonov evrov in več kot 2.000 zaposlenih: Kaj za ta denar ustvari RTV Slovenija?.
V SDS so ob koncu državljane znova pozvali, naj se 11. oktobra udeležijo referendumov in glasujejo štirikrat ZA: za učinkovitejše ugotavljanje politične odgovornosti in korupcije, ukinitev obveznega RTV-prispevka, pravičnejšo ureditev socialne pomoči ter večjo veljavo glasu slovenskih državljanov na lokalnih volitvah.
