Globoko pod Apenini poteka nenavaden geološki proces, ki ga znanstveniki primerjajo z odpiranjem zadrge. Spodnji del Zemljine skorje se postopoma ločuje od zgornjega in pogreza globlje v notranjost planeta, meja tega ločevanja pa se počasi pomika proti Jadranu. Odkritje bi lahko pojasnilo, zakaj se italijansko gorovje na eni strani razteza, na drugi pa hkrati stiska.
Apenini se raztezajo približno 1200 kilometrov vzdolž italijanskega polotoka. Nastali so ob trčenju tektonskih plošč, ki je skozi milijone let gubalo in debelilo Zemljino skorjo. Toda dogajanje pod gorovjem ni tako preprosto, kot bi pričakovali.
Meritve kažejo, da se deli Apeninov razmikajo, medtem ko se njihov zunanji rob še vedno stiska. Nekatera območja se dvigajo, druga pogrezajo, tudi potresi na nasprotnih straneh gorske verige kažejo različne vrste premikanja.
Mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom Stefana Tavanija z Univerze v Firencah meni, da je našla skupno razlago za ta na videz nasprotujoča si dogajanja.
Spodnja skorja se ločuje in tone v plašč
Proces se imenuje delaminacija. Gostejši spodnji del skorje in nanj vezani del litosfere se ločujeta od lažjega zgornjega dela ter počasi toneta v vroči Zemljin plašč.
Pod Apenini ločevanje ne poteka povsod hkrati. Raziskovalci so prepoznali gibljivo mejo oziroma pregib, vzdolž katerega se globlje kamninske plasti luščijo od zgornje skorje. Ker se ta meja počasi premika, proces spominja na odpiranje zadrge.
V raziskavi, objavljeni v reviji Communications Earth & Environment, so znanstveniki združili podatke o potresih, meritve satelitskih navigacijskih sistemov, radarska satelitska opazovanja ter zemljevide Mohorovičićeve diskontinuitete oziroma meje med Zemljino skorjo in plaščem.
Podatki so razkrili več kot 500 kilometrov dolgo območje, kjer se meja skorje na strani Tirenskega morja prekriva z mejo na jadranski strani. Prav tam naj bi potekalo aktivno ločevanje spodnjih kamninskih plasti.
Apenini se raztezajo in stiskajo kot harmonika
Meritve kažejo, da se notranjost gorskega sistema razteza s hitrostjo približno štirih milimetrov na leto. Na zunanjem robu Apeninov se del tega premikanja hkrati izravnava s približno dvema milimetroma krčenja na leto.
Raziskovalci so pojav opisali kot deformacijo, podobno gibanju harmonike. Gorovje se v notranjosti razteza, ob svojem čelu pa se še naprej krajša in stiska.
Tudi razporeditev potresov se ujema s predlaganim modelom. Za premično mejo prevladujejo potresi, povezani z raztezanjem skorje, pred njo pa dogodki, ki kažejo na stiskanje.
Odstranjena teža omogoči dvigovanje površja
Dokler je gosta spodnja skorja pritrjena na tonečo kamninsko ploščo, njena teža vleče višje plasti navzdol. Ko se spodnji del odlepi in pogrezne v plašč, se pritisk zmanjša.
Preostala, lažja skorja se lahko zato nekoliko izravna in dvigne, prostor pod njo pa zapolni bolj vzgonski material iz plašča. Na območjih pred premikajočo se mejo ostajajo globlje plasti še vedno povezane, zato tam prevladujeta stiskanje in pogrezanje.
Po ugotovitvah raziskovalcev je prav to postopno “odpiranje zadrge” danes eden glavnih procesov, ki oblikujejo Apenine ter vplivajo na dvigovanje površja, raztezanje skorje in razporeditev potresne dejavnosti. Italijansko gorovje tako znanstvenikom ponuja redek pogled na geološki proces, ki sicer poteka kilometre pod površjem in v časovnem merilu, ki ga človek neposredno skoraj ne more zaznati.
