COP31 pred polomom: Iz osnutka izginile vse omembe fosilnih goriv

[Foto: Unsplash, Jason Mitrione]

Iz novega osnutka sklepnega dokumenta podnebne konference COP31 v turški Antalyi so izginile vse omembe fosilnih goriv. Oslabljeni so bili tudi cilji na področju elektrifikacije in financiranja prilagajanja držav v razvoju. Okoljske organizacije opozarjajo, da bi vrh lahko postal “konferenca duhov”, ki po dveh tednih pogajanj ne bo prinesla skoraj nobenega oprijemljivega napredka.

Prenovljeni osnutek, objavljen v četrtek, še ni končna različica dogovora. Pogajanja skoraj 200 držav so vstopila v zadnji dan, uradni rok za dogovor pa se izteče v petek. Podnebne konference se sicer zaradi nesoglasij med državami pogosto podaljšajo za dan ali več.

Po poročanju Reutersa je novi dokument občutno krajši od prvega osnutka, objavljenega v ponedeljek. Iz njega sta bili odstranjeni obe omembi fosilnih goriv, med katerima je bil tudi predlog omejevanja oziroma postopnega opuščanja njihove uporabe.

Izpadel je tudi konkretni cilj, po katerem bi za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe zagotovili 120 milijard dolarjev.

Od konkretnih zavez do splošnih formulacij

Države so se na konferenci COP28 leta 2023 dogovorile za prehod od fosilnih goriv, toda na poznejših podnebnih srečanjih tega cilja niso uspele pretvoriti v jasen časovni načrt in konkretne obveznosti.

Novi osnutek namesto neposredne omembe premoga, nafte in zemeljskega plina govori o “nepovratnem svetovnem prehodu k nizkim izpustom toplogrednih plinov in podnebno odpornemu razvoju”.

Dokument prvič tudi izrecno priznava, da bo svetovno segrevanje predvidoma preseglo mejo 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Države ob tem poziva k hitremu in trajnemu zmanjševanju izpustov, ne določa pa novih zavezujočih ukrepov za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv.

Oslabljen je bil tudi cilj, da bi elektrika do leta 2035 predstavljala 35 odstotkov svetovne končne porabe energije. Prvotni predlog je ta delež postavljal kot konkreten cilj, novi dokument pa države poziva le h globalnemu sodelovanju pri njegovem doseganju.

Nekatere države opozarjajo, da besedilo ne zahteva, da bi dodatno električno energijo proizvedli iz obnovljivih ali drugih nizkoogljičnih virov. Povečana elektrifikacija bi zato lahko temeljila tudi na premogu ali zemeljskem plinu.

Države v razvoju brez jasnega zagotovila o denarju

Eno največjih odprtih vprašanj ostaja finančna pomoč revnejšim državam. Te zahtevajo več denarja za protipoplavno zaščito, prilagajanje kmetijstva, zagotavljanje pitne vode, zgodnje opozarjanje pred nesrečami ter odpravljanje posledic suš, poplav in vročinskih valov.

Osnutek predvideva nadaljnje pogovore o potrojitvi sredstev za prilagajanje do leta 2035 in vzpostavitev tako imenovanega načrta Antalya–Adis Abeba. Ta naj bi pomagal poiskati predvidljive javne vire denarja, vendar v dokumentu ni konkretnega zneska niti jasnega odgovora, kdo bo sredstva zagotovil.

Ločena pogajanja o uresničevanju zaveze razvitih držav, da bodo državam v razvoju do leta 2035 zagotovile 300 milijard dolarjev letno, prav tako niso prinesla večjega napredka.

Opozorila o “konferenci duhov”

Mohamed Adow iz afriškega podnebnega in energetskega centra Power Shift Africa je ocenil, da je novi osnutek korak nazaj. Če bo ostal nespremenjen, bo COP31 po njegovih besedah postal “konferenca duhov”, ki ne bo imela pokazati skoraj ničesar.

Kritični so tudi v Greenpeaceu. Vodja njihove delegacije Jasper Inventor je opozoril, da poudarjanje tehnologij za odstranjevanje ogljikovega dioksida iz ozračja industriji fosilnih goriv omogoča nadaljevanje proizvodnje.

Panama je medtem zagrozila, da bo blokirala končni dogovor, če njene zahteve ne bodo upoštevane. Ker morajo biti odločitve na podnebnih konferencah sprejete s soglasjem, lahko nasprotovanje ene ali več držav pogajanja potisne v podaljšek.

Turčija in Avstralija, ki si delita vodenje COP31, zavračata očitke o nazadovanju. Predsednik pogajanj Chris Bowen je dejal, da skušajo doseči najambicioznejši izid, ki ga še dopušča soglasje držav. Turški predsednik konference Murat Kurum pa meni, da ponavljanje že sprejetih zavez samo po sebi ne bi prineslo napredka.

Kot smo poročali pred začetkom COP31, sta bili prav zmanjševanje uporabe fosilnih goriv in finančna pomoč državam v razvoju napovedani kot osrednji vprašanji konference. Obe ob zaključku vrha ostajata brez jasnega dogovora.