COP31 se je končal brez dogovora: EU zavrnila besedilo brez omembe fosilnih goriv

ByA. K.

22. novembra, 2026 , , ,
Okolje [Foto: Pixabay]

Podnebna konferenca Združenih narodov COP31 v turški Antalyi se je končala brez krovnega političnega dogovora. Evropska unija in več drugih držav so zavrnile končni osnutek, ker ta ni vseboval niti omembe fosilnih goriv, ki so glavni vir izpustov toplogrednih plinov.

Pogajanja skoraj 200 držav so se zavlekla za dva dni in postala najdaljša podnebna konferenca doslej. Predsedujoči konferenci, Turčija in Avstralija, kljub dodatnim pogajanjem nista pripravili besedila, ki bi bilo sprejemljivo za vse strani.

Predsednik COP31 Murat Kurum je na sklepnem plenarnem zasedanju sporočil, da soglasja ni in da novega osnutka ne bodo več pripravljali.

“Novega besedila od zdaj naprej ne bo. V okolju, kjer ni soglasja, ne bomo nadaljevali dela na novem besedilu,” je po poročanju Reutersa dejal Kurum.

To je prvič po podnebni konferenci v Københavnu leta 2009, da se državam ni uspelo dogovoriti o skupnem sklepnem političnem dokumentu.

EU ni želela podpreti dogovora brez fosilnih goriv

Največji spor se je vrtel okoli omembe premoga, nafte in zemeljskega plina. Evropska unija je vztrajala, da sklepnega dokumenta, ki ne vsebuje jasnega sklicevanja na prehod stran od fosilnih goriv, ne more podpreti.

Predstavniki EU so ocenili, da bi sprejetje predlaganega besedila pomenilo korak nazaj glede na dogovore, dosežene na prejšnjih podnebnih konferencah.

“Ne bomo podprli dogovora iz Antalye, ki niti ne omenja fosilnih goriv, ključnega povzročitelja podnebnih sprememb,” je sporočila delegacija Evropske unije.

Dogovoru so nasprotovale tudi Norveška, nekatere otoške države in skupina najmanj razvitih držav. Opozarjale so, da predlagano besedilo ne zagotavlja dovolj ambicioznega zmanjševanja izpustov in zadostne finančne pomoči najbolj ogroženim državam.

Na drugi strani so Rusija, Savdska Arabija in nekatere druge proizvajalke energentov nasprotovale izrecni omembi opuščanja fosilnih goriv. Ruski predstavnik je opozoril, da bi hitrejše zmanjševanje ponudbe od povpraševanja lahko povzročilo pomanjkanje energentov, cenovne šoke in energetsko revščino.

Slovenija podprla skupno stališče Evropske unije

Slovensko delegacijo je na konferenci vodila ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Slovenija je podprla skupno stališče Evropske unije, ob tem pa poudarjala, da mora prehod na čisto energijo vključevati vse nizkoogljične vire.

“Podnebni ukrepi morajo biti izvedljivi ter zagotavljati energetsko varnost in konkurenčnost gospodarstva,” je pred koncem pogajanj poudarila Rifelj.

Slovenija je zagovarjala tudi možnost uporabe tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida, predvsem v industriji, kjer je izpuste težje zmanjšati. Ministrica je opozorila še na pomen podnebnega financiranja in spomnila, da Slovenija že prispeva v mednarodne podnebne in okoljske sklade.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je izrazil globoko razočaranje, ker države niso dosegle soglasja. Predstavniki ranljivih otoških držav so opozorili, da dogovor brez jasne poti za zmanjševanje uporabe fosilnih goriv ne bi zagotavljal njihove varnosti in prihodnosti.

Kljub neuspehu krovnega političnega dogovora so bile na konferenci sprejete nekatere posamezne zaveze. Več kot 90 držav je denimo podprlo zavezo o pospeševanju elektrifikacije. Avstralski minister Chris Bowen, ki je vodil pogajalski del COP31, je ocenil, da je bilo opravljenega nekaj koristnega dela, a je končni razplet označil za zelo razočarajoč.