Sveta Ana na Mali gori je priljubljen družinski cilj nad Ribnico. Daljšo pot lahko začnemo pri železniški postaji oziroma industrijski coni, za mlajše pohodnike pa izberemo krajši vzpon od kmetije Seljan.
Visoko nad Ribniško dolino se med gozdovi Male gore sveti cerkev sv. Ane. Čeprav je lepo vidna že ob prihodu v Ribnico, je njen pravi čar mogoče spoznati šele na poti skozi gozd, ob kateri pohodnike spremljajo učne table, zgodbe o oglarjih in sledovi mnogo starejše poselitve.
Cerkev stoji na približno 920 metrih nadmorske višine, bližnja planinska koča pa na okoli 910 metrih. Podatek o 649 metrih, ki se pojavlja v nekaterih opisih izleta, se nanaša na najnižjo višino krajšega izhodišča, ne na cilj.
Izlet lahko začnemo pri železniški postaji
Ena od posebnosti izleta je možnost prihoda z vlakom. Od železniške postaje v Ribnici nadaljujemo proti industrijski coni Lepovče, od koder markacije vodijo proti gozdu in Sveti Ani. Če pridemo z avtomobilom, je urejeno izhodišče na koncu asfaltne ceste pri industrijski coni, tik ob robu gozda.
Po podatkih Planinskega društva Ribnica traja označena pot od parkirišča pri industrijski coni do Svete Ane približno uro in 15 minut. Če začnemo že na železniški postaji in hodimo z mlajšimi otroki, je smiselno za vzpon predvideti od ure in pol do dve uri.
Pot vodi mimo Francetove jame in kmetije Seljan. Večinoma poteka po gozdu, zadnji del vzpona pa je nekoliko strmejši. Tehnično je lahka, kljub temu so zaradi kamenja, korenin in morebitnega blata priporočljivi pohodni čevlji.
Z mlajšimi otroki začnite višje
Družine lahko izlet skrajšajo tako, da se z avtomobilom zapeljejo do območja kmetije Seljan. Parkirati je treba na primernem mestu, kjer ne oviramo domačinov, dostopa do kmetije ali kmetijske mehanizacije.
Od Seljana je do koče in cerkve približno 35 do 45 minut hoje. Ta različica je primerna tudi za predšolske otroke, če so vajeni hoje navkreber. Mlajše lahko vzamemo v nosilki, voziček pa zaradi gozdne podlage ni primeren.
Izlet je mogoč v vseh letnih časih. Jeseni pot posebej zaznamujejo barve bukovega gozda, poleti večino trase prijetno senčijo drevesa. Pozimi je treba računati na sneg ali led, po obilnem dežju pa na spolzko in blatno pot.
Učna pot razkriva življenje gozda
Ribniška naravoslovna pot ima 13 označenih točk. Obiskovalci med vzponom spoznavajo različne vrste gozda, gozdna tla, ptice, divjad, nekdanje oglarjenje in zgodovino kmetij pod Malo goro.
Pri kmetiji Seljan se prvič odpre pogled proti dolini in cilju. Kmetija ima dolgo preteklost, saj je omenjena že v franciscejskem katastru iz leta 1823. Višje v gozdu so nekoč kuhali oglje, na območju pa je do prve svetovne vojne delalo tudi več italijanskih oglarskih družin.
Cerkev stoji na območju starega gradišča
Cerkev sv. Ane se v pisnih virih prvič omenja leta 1576 kot podružnica ribniške župnije. Janez Vajkard Valvasor je v njej omenjal tri oltarje, posvečene sv. Ani, sv. Uršuli in sv. Neži, danes pa je ohranjen glavni oltar sv. Ane.
Območje je bilo pomembno že mnogo prej. Na mestu današnje cerkve naj bi v starejši železni dobi stalo utrjeno gradišče s trojnim nasipom. V bližini so odkrili gomile in keramične ostanke.
Pod vrhom je bilo pozneje kresišče, vključeno v nekakšen srednjeveški “ognjeni telefon”. Ob nevarnosti turških vpadov so se opozorilni kresovi prižigali od Bele krajine in Kočevske prek Ribnice, Ortneka in Turjaka proti Ljubljani.
Še 20 minut do razgledišča
Nekaj korakov pod cerkvijo stoji Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori. Po aktualnih podatkih Planinske zveze Slovenije je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ker natančen urnik in ponudba nista vedno enaka, ju je pred obiskom smiselno preveriti.
Izlet se lahko pri koči konča, lahko pa ga podaljšamo še do Sten Svete Ane na višini okoli 964 metrov. Do razgledišča je približno 20 minut hoje. Ob jasnem vremenu se od tam odpirajo pogledi na Ribniško dolino, Kočevje, Veliko goro, Novo Štifto in bolj oddaljene vrhove.
Sveta Ana je zato več kot kratek vzpon do cerkvice. Je izlet, pri katerem se na eni poti povežejo prihod z vlakom, gozdna učilnica, planinska koča in zgodovina, ki sega od železne dobe do časov turških vpadov.
