[STA] – Banke so v letu 2025 ustvarile 991 milijonov evrov dobička pred davki, kar je 17,4 odstotka manj kot v letu prej, je danes objavila Banka Slovenije. Upad dobička je predvsem posledica za okoli desetino nižjih obrestnih prihodkov, medtem ko so se neobrestni prihodki lani povečali. Nadaljevala se je rast obsega tako posojil kot denarnih vlog.
Čiste obresti so lani z 1,41 milijarde evrov za 10,1 odstotka zaostale za rezultatom v letu 2024. Pri tem so prihodki od obresti nazadovali za 13,5 odstotka na nekaj manj kot 1,84 milijarde evrov, odhodki za obresti pa za 23,1 odstotka na 428 milijonov evrov, je razvidno iz mesečne informacije o poslovanju bank za lanski december.
Neobrestni prihodki so bili po drugi strani s 778 milijoni evrov za 8,1 odstotka višji kot v letu 2024. Znotraj tega so neto opravnine narasle za 6,1 odstotka na 445 milijonov evrov.
Skupni bruto dohodek bank je bil z nekaj manj kot 2,19 milijarde evrov za 4,4 odstotka nižji kot predlani.
Operativni stroški so medtem narasli za 1,7 odstotka na 1,03 milijarde evrov, tako da je bil neto dohodek z 1,15 milijarde evrov medletno nižji za 9,2 odstotka.
Neto oslabitve in rezervacije so bile s 162 milijoni evrov za 130 odstotkov višje kot v letu 2024. V Banki Slovenije so ob temu zapisali, da so se oslabitve in rezervacije nekoliko okrepile proti koncu leta, vendar pa glede na ustvarjeni dohodek ostajajo na nizki ravni.
Dobiček pred davki je bil z 991 milijoni evrov za 17,4 odstotka nižji kot v letu 2024, ko je z 1,20 milijarde evrov drugič zapored presegel raven ene milijarde evrov. Po davkih je bil dobiček z 882 milijoni evrov za 17,9 odstotka nižji kot leto pred tem.
Donosnost na kapital je tako po navedbah Banke Slovenije znašala 14,4 odstotka in bila za 4,5 odstotne točke nižja kot v letu 2024, a je ostala nad dolgoletnim povprečjem.
Lani se je nadaljevala tako rast obsega posojil kot denarnih vlog. Krediti nebančnemu sektorju so bili ob koncu leta s 30,84 milijarde evrov za 8,6 odstotka večji kot ob koncu 2024.
Bolj od posojil podjetjem, ki so bila konec leta z 10,19 milijarde evrov medletno večja za 4,3 odstotka, so narasla posojila gospodinjstvom, tako stanovanjska kot potrošniška. Skupaj so se posojila gospodinjstvom povečala za 7,9 odstotka na 14,37 milijarde evrov, od tega stanovanjska posojila za 8,8 odstotka na 9,22 milijarde evrov, potrošniška posojila pa za 9,8 odstotka na 3,47 milijarde evrov.
Povprečna obrestna mera stanovanjskih posojil slovenskih bank je bila po podatkih Banke Slovenije s 3,2 odstotka za 0,4 odstotne točke nižja od povprečja v evrskem območju. Povprečna obrestna mera pri potrošniških posojilih pa je bila v Sloveniji s 5,3 odstotka od evrskega povprečja nižja za 1,1 odstotne točke.
Rahlo cenejše od evrskega povprečja (3,7 odstotka) so bile slovenske banke s 3,6 odstotka tudi pri posojilom podjetjem v višini do milijona evrov, pri večjih posojilih, torej v vrednosti nad enim milijonom evrov, pa so bile s 3,9 odstotka za 0,5 odstotne točke dražje.
Denarne vloge nebančnega sektorja so se medtem lani povečale za 6,9 odstotka na 44,51 milijarde evrov, znotraj tega denarne vloge posameznikov za 6,8 odstotka na 29,17 milijarde evrov.
Na področju depozitov so slovenske banke komitentom ponujale precej nižje obrestne mere. Pri kratkoročnih vlogah do enega leta je bila povprečna obrestna mera v Sloveniji z 0,7 odstotka za 1,1 odstotne točke nižja od evrskega povprečja. Pri vlogah nad enim letom pa je bila povprečne obrestna mera v Sloveniji z 1,6 odstotka nižja za 0,7 odstotne točke.
Bilančna vsota bančnega sistema je lani narasla za 6,3 odstotka na skoraj 57,66 milijarde evrov.
