Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je ministrstvo za zdravje, vlado in državni zbor pozvala, naj zaradi težav ob odhodih zdravnikov in dolgih čakalnih vrst pri opredeljevanju pacientov zakonsko uredi možnost avtomatskega prenosa pacientov k novemu osebnemu zdravniku. S sprejetim sklepom je pristojne pozvala tudi k pripravi ustrezne rešitve glede glavarinskih količnikov.
Kot poroča STA, je predsednica skupščine Martina Vuk po seji poudarila, da je od leta 2020 iz javne mreže odšlo približno 450 zdravnikov, kljub temu pa je bilo primerov, ko so ljudje ponoči čakali pred zdravstvenimi domovi, da bi se lahko opredelili pri novem zdravniku, manj kot deset. Po njenem mnenju bi morala zakonodaja omogočiti avtomatski prenos pacientov, ki bi imeli nato določen rok za morebitno spremembo izbire.
Spomnila je tudi, da imajo pacienti še dve leti po odhodu svojega zdravnika pravico do zdravstvenih storitev v istem zdravstvenem domu, zato morajo biti o tem ustrezno obveščeni.
Predlogi za lažji prehod in elektronsko izbiro zdravnika
Skupščina je pozvala tudi k ureditvi možnosti elektronskega podpisovanja izjave o izbiri novega osebnega zdravnika. Vuk je izpostavila primere dobre prakse zdravstvenih domov in lokalnih skupnosti, ki so po odhodu zdravnikov omogočili dostojen in organiziran prehod pacientov.
Vodja področja za odločanje o pravicah in medicinske pripomočke na ZZZS Ana Vodičar je povedala, da je trenutno brez osebnega zdravnika nekaj več kot 136.000 ljudi, brez upoštevanja pacientov v dodatnih ambulantah pa okoli 101.000.
Po njenih besedah je ZZZS med letoma 2013 in 2025 zagotovil dodatnih 165 ambulant družinske medicine, razpisi za nove time pa ostajajo stalno odprti. Ob tem je opozorila, da bi ob opredeljevanju zgolj do predpisanih limitov danes potrebovali približno 380 dodatnih timov družinske medicine.
Dodala je še, da postopek izbire osebnega zdravnika zakonsko ni jasno urejen in da o tem delu zakonodaje trenutno odloča ustavno sodišče. Po mnenju ZZZS bi morali izvajalci prevzeti več odgovornosti za obveščanje pacientov ob odhodu zdravnika.
Razprava tudi o delu ZD Ljubljana
Na seji so obravnavali tudi načrt Zdravstvenega doma Ljubljana, po katerem bi dva družinska zdravnika en dan v tednu namenila administrativnim nalogam. Skupščina se s takšno rešitvijo ne strinja in je sprejela sklep, s katerim od vodstva pričakuje dodatna pojasnila ter poziva k spoštovanju ordinacijskega časa in zagotavljanju stalne dostopnosti pacientov.
Martina Vuk je poudarila, da med administrativna opravila ne sodijo obravnave na daljavo po telefonu ali elektronski pošti, saj jih ZZZS financira kot zdravstvene storitve. Prav tako po njenem mnenju ni mogoče odlagati postopkov, kot je odpiranje bolniškega staleža, ki mora biti urejeno še isti dan.
Vodja ljubljanske območne enote ZZZS Bogdan Tušar je dejal, da je sestanek z vodstvom Zdravstvenega doma Ljubljana predviden po 1. juliju.
Seje se je udeležil tudi minister za zdravje Tadej Ostrc, ki je poudaril, da ZZZS ni zgolj financer zdravstvenega sistema, temveč eden njegovih ključnih stebrov in pomemben partner pri zagotavljanju dostopnega, kakovostnega in finančno vzdržnega zdravstva.
Ob razpravi o dostopnosti je dodal, da bi bilo mogoče z administrativnim zvišanjem glavarinskih količnikov formalno opredeliti vse paciente, vendar bi to po njegovem mnenju zgolj ustvarilo daljše čakalne vrste na primarni ravni. Kot dolgoročno rešitev vidi predvsem razbremenitev zdravnikov administrativnih nalog.
Število oseb brez izbranega zdravnika po podatkih ZZZS
| Obdobje | Brez osebnega zdravnika ali pediatra | Brez ginekologa | Brez zobozdravnika |
|---|---|---|---|
| November 2019 | 124.065 | 212.192 | 499.430 |
| November 2022 | 132.185 | 221.422 | 547.264 |
| Junij 2024 | 141.827 | 231.823 | 557.905 |
| April 2025 | 145.195 | 238.039 | 564.712 |
| April 2026 | 136.251 | 218.309 | 583.533 |
Vir: ZZZS
