Vlada in socialni partnerji so dosegli dogovor o 6,225-odstotni uskladitvi dohodninske lestvice in davčnih olajšav za leto 2027. Če bo rešitev potrdil še državni zbor, bodo zaposleni ob nespremenjeni bruto plači praviloma plačali nekoliko manj dohodnine in prejeli višjo neto plačo.
Vlada je na dopisni seji soglašala z amandmaji k predlogu zakona o izvrševanju proračunov za leti 2027 in 2028. Med njimi je tudi višji koeficient za uskladitev dohodninske lestvice in olajšav, o katerem je bil dosežen kompromis s socialnimi partnerji.
Povprečna mesečna plača junija letos za 8,3 odstotka višja kot junija lani. Dogovor predvideva, da se bodo olajšave in meje dohodninskih razredov uskladile za 75 odstotkov te rasti, kar pomeni 6,225-odstotno zvišanje.
Prvotni predlog je predvideval 4,15-odstotno uskladitev. To ustreza zakonsko določeni najnižji meji, saj mora biti uskladitev najmanj v višini polovice rasti povprečne plače.
Sindikati in delodajalci so zahtevali višji odstotek, po nadaljnjih pogajanjih pa so se z vlado dogovorili za 75-odstotno upoštevanje rasti plač.
Višje olajšave pomenijo, da bo večji del dohodka izvzet iz obdavčitve. Višje meje dohodninskih razredov pa bodo omogočile, da se višje davčne stopnje začnejo uporabljati šele pri višjih dohodkih.
Koliko več bo posamezniku ostalo pri mesečnem izplačilu, bo odvisno od njegove bruto plače ter vrste in obsega olajšav, ki jih uveljavlja.
Dogovor še ne pomeni dokončne spremembe. Koeficient uskladitve mora državni zbor potrditi v zakonu o izvrševanju proračunov. Po sprejetju zakona bo moral finančni minister najpozneje decembra objaviti nove zneske olajšav in meje dohodninskih razredov, ki bodo veljali v letu 2027.
Za leto 2026 so se olajšave in dohodninska lestvica zvišale za 5,55 odstotka. Tudi takrat je bila upoštevana 75-odstotna rast povprečnih plač. Namen rednega usklajevanja je preprečiti, da bi zaposleni zaradi nominalnega zviševanja plač prehajali v višje davčne razrede in tako plačevali nesorazmerno več dohodnine.
