Z leti marsikdo opazi, da ga druženja, ki jih je nekoč prenašal brez večjih težav, nenadoma utrujajo. Manj je pripravljen poslušati prikrite žaljivke, tekmovanje, opravljanje in obljube, ki se nikoli ne uresničijo. To ni nujno sitnost, ki naj bi prišla s starostjo. Pogosto je le jasnejše spoznanje, da je čas dragocen in da ga ni treba podarjati odnosom, v katerih se stalno pretvarjamo.
V mladosti ohranjamo številne stike zaradi šole, službe, otrok in družbenih pričakovanj. Udeležimo se kosila, ker “se spodobi”, molčimo ob neprijetni pripombi in znova pokličemo nekoga, ki se sam nikoli ne spomni na nas.
Po desetletjih takšnih izkušenj hitreje prepoznamo vzorec. Vemo, kako se počutimo po srečanju z osebo, ki nas ne posluša, omalovažuje ali se oglasi le, ko nekaj potrebuje.
Telo pogosto opazi prej kot razum
Pred določenim srečanjem postanete napeti. Vnaprej premišljujete, katerih tem ne smete odpreti, po druženju pa pogovor še ure analizirate. To so lahko znaki, da odnos zahteva več čustvenega dela, kot vam ga vrača.
Vsak prijatelj ima slab dan in vsak kdaj pove kaj nerodnega. Težava ni posamezna napaka, temveč ponavljajoč se občutek, da morate biti ob nekom manjši, tišji ali drugačni, da bo odnos ostal miren.
Iskrenost ni dovoljenje za grobost
Nekateri žaljivo pripombo zavijejo v stavek: “Saj veš, da samo povem po resnici.” Toda iskrenost brez spoštovanja ni posebna vrlina. Dober odnos prenese različna mnenja, ne potrebuje pa poniževanja.
Prav tako iskrenost ni enaka popolnemu razkrivanju zasebnosti. Ni vam treba odgovoriti na vsako vprašanje o denarju, zdravju, otrocih ali partnerstvu. Človek, ki spoštuje mejo, se ob stavku “o tem ne bi govorila” ne bo užalil.
Odnosa ni vedno treba dramatično končati
Ko ugotovite, da vam nekdo ne ustreza več, ni nujen velik obračun. Nekatera prijateljstva je mogoče prestaviti v bolj oddaljen krog: redkejši klici, krajša srečanja in manj osebnih informacij.
Če vam je odnos pomemben, pa je vredno enkrat jasno povedati, kaj vas boli. Govorite o konkretnem vedenju, ne o značaju: “Ko se pošališ na račun mojega videza, mi ni prijetno,” je bolj uporabno kot “Vedno si nesramna.”
Odziv bo povedal veliko. Iskren prijatelj se morda ne bo takoj strinjal, vendar bo skušal razumeti. Nekdo, ki odnos potrebuje le pod svojimi pogoji, bo mejo zasmehoval ali krivdo obrnil proti vam.
Po 60. letu ni treba postati neprizanesljiv do ljudi. Lahko pa postanemo bolj prizanesljivi do sebe. To pomeni, da bližino namenimo tistim, ob katerih se nam ni treba nenehno braniti, dokazovati ali opravičevati za to, kar smo.
