Države odprle pot pravilom za “ubijalske robote”, zavezujoča prepoved ostaja negotova

ByA. K.

21. novembra, 2026 ,
Letalo [Foto: Pixabay/robertwaghorn/fotografija je simbolna]

Države pogodbenice Konvencije o nekaterih vrstah konvencionalnega orožja so se po več kot desetih letih razprav dogovorile, da bodo v prihodnjih dveh letih pripravile mednarodni instrument za ureditev smrtonosnih avtonomnih oborožitvenih sistemov. Dogovor pomeni premik, ne prinaša pa še pravno zavezujoče prepovedi tako imenovanih ubijalskih robotov.

Dogovor je bil dosežen po petih dneh zahtevnih pogajanj v Ženevi, ki so se zaradi nesoglasij zavlekla v zgodnje sobotne ure. V pogovorih je sodelovalo 128 pogodbenic konvencije, med njimi tudi največje svetovne vojaške sile.

Države so se zavezale, da bodo v letih 2027 in 2028 pripravile besedilo mednarodnega instrumenta za urejanje razvoja in uporabe smrtonosnega avtonomnega orožja. Odprto pa ostaja ključno vprašanje, ali bo končni dokument pravno zavezujoča pogodba ali le političen dogovor oziroma sklop priporočil.

Orožje, ki samo izbere in napade tarčo

Smrtonosni avtonomni oborožitveni sistemi lahko s pomočjo senzorjev, računalniškega vida in umetne inteligence prepoznajo, izberejo ter napadejo tarčo brez neposrednega človekovega ukaza pri vsakem posameznem napadu.

Osrednje vprašanje ni samo, ali orožje deluje samodejno, temveč koliko človeške presoje in nadzora ostane pri odločitvi o uporabi smrtonosne sile.

Med avtonomno orožje lahko sodijo določeni brezpilotni letalniki, robotski sistemi in obrambne naprave. Vsak dron sicer ni avtonomno orožje. Mnogi so daljinsko vodeni, končno odločitev o napadu pa sprejme človek.

Takšni sistemi niso več zgolj zamisel iz znanstvene fantastike. Avtonomne funkcije se že uporabljajo v sodobnih spopadih, tudi v Ukrajini, Sudanu in na Bližnjem vzhodu. Hiter razvoj umetne inteligence dodatno povečuje pritisk za oblikovanje pravil, preden bi sistemi, ki samostojno odločajo o tarčah, postali množično razširjeni.

ZDA, Rusija in Izrael proti zavezujočemu dogovoru

Približno sto držav je podprlo zahtevo po hitri pripravi pravno zavezujočih pravil. Takšnemu pristopu so nasprotovale nekatere največje proizvajalke in uporabnice vojaške tehnologije, med njimi ZDA, Rusija in Izrael.

Zaradi nasprotovanja je bilo končno besedilo omiljeno. Države so se dogovorile za nadaljnje oblikovanje instrumenta, ne pa tudi, da mora biti ta pravno zavezujoč.

Dogovor zato še ne prepoveduje nobenega orožja in ne določa, kolikšen človeški nadzor bo pri uporabi sile obvezen. Vse to bo predmet pogajanj v prihodnjih dveh letih.

Predsedujoči konferenci, švicarski veleposlanik Julien Thöni, je dogovor kljub omejitvam označil za pomemben dosežek po več kot desetletju pogovorov. Po njegovi oceni kaže, da lahko večstranska diplomacija tudi v močno razdeljenem svetu prinese konkretne rezultate.

Rdeči križ: Priložnost za pravo pogodbo je bila zamujena

Mednarodni odbor Rdečega križa je izid ocenil precej bolj zadržano. Opozoril je, da državam ni uspelo sprejeti jasnega in takojšnjega mandata za pogajanja o pravno zavezujočem dokumentu.

Rdeči križ zagovarja prepoved nepredvidljivih avtonomnih sistemov in orožja, ki bi bilo zasnovano za samostojno napadanje ljudi. Za druge avtonomne sisteme zahteva stroge omejitve ter ohranitev učinkovitega človeškega nadzora.

K sprejetju zavezujočih pravil so države pozvali tudi generalni sekretar Združenih narodov António Guterres, papež in številne organizacije za človekove pravice.

Njihovo temeljno opozorilo je, da odločitev o življenju in smrti ne sme biti v celoti prepuščena računalniškemu algoritmu. Kritiki počasnega procesa se bojijo, da bo razvoj vojaške umetne inteligence v prihodnjih dveh letih znova prehitel diplomatska pogajanja.