Državni zbor je z 61 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon izenačuje plačila stanovalcev v domovih za starejše, omogoča poračune za nazaj ter zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe prinaša začasni mesečni dodatek v višini do 300 evrov bruto.
Ključna rešitev odpravlja razlike med stanovalci, ki so že vključeni v novi sistem dolgotrajne oskrbe, in tistimi, ki zaradi počasnejšega odločanja pristojnih organov še vedno čakajo na odločbo.
Stanovalci s primerljivimi potrebami so namreč lahko za bivanje v istem domu plačevali različne zneske. Po novem bodo tudi tisti brez odločbe plačevali enako kot stanovalci, ki so že vključeni v sistem dolgotrajne oskrbe.
Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je ob predstavitvi zakona poudarila, da je cilj zagotoviti enako plačilo za enake potrebe.
Predvideni tudi poračuni za nazaj
Za stanovalce, ki so bili po 1. decembru 2025 zaradi postopnega uvajanja sistema in dolgotrajnih postopkov odločanja v manj ugodnem položaju, zakon omogoča poračun za nazaj v obliki dobropisa.
Interventni zakon uvaja tudi začasne dodatke za zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe in pomoči družini na domu.
Zaposleni, ki neposredno izvajajo osnovno oziroma socialno oskrbo, zdravstveno nego ali rehabilitacijo, bodo za polni delovni čas upravičeni do 300 evrov bruto mesečnega dodatka. Drugi zaposleni pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe bodo prejemali 150 evrov bruto mesečno.
Zakon obenem poenostavlja postopke ponovne ocene upravičenosti. Po besedah ministrice naj bi strokovni delavci tako več časa namenili uporabnikom, ti pa naj bi hitreje prišli do pravic, ki jim pripadajo.
Sedanji način financiranja izvajalcev dolgotrajne oskrbe se podaljšuje do konca leta 2027. Vlada želi v tem obdobju pripraviti dolgoročnejše sistemske rešitve.
Podpora vseh poslanskih skupin
V SDS so ob obravnavi zakona poudarili, da človek, ki potrebuje dolgotrajno oskrbo, ne sme čakati na pomoč. Poslanka Maruša Babnik je opozorila, da sistem trenutno preveč časa porabi za administrativne postopke, sprejeti ukrepi pa temeljnega obsega pravic ne zmanjšujejo.
V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus so izpostavili, da ni pravično, če stanovalci v istem domu za primerljive storitve plačujejo različne zneske zgolj zato, ker pristojni organ o eni vlogi ni odločil pravočasno.
Demokrati so zakon označili za nujen, vendar opozorili, da je treba obdobje do konca leta 2027 izkoristiti za pripravo trajnih rešitev. Prednost naj bi imeli oskrba na domu in življenje v skupnosti, domovi za starejše pa morajo po njihovem mnenju dobiti dovolj zaposlenih.
Opozicijska Svoboda je ocenila, da bi lahko bile nekatere rešitve sprejete že prej, v SD pa so izrazili pomisleke glede možnosti sklepanja pogodb s samostojnimi podjetniki. DZ njihovih dopolnil ni sprejel, zakon pa je bil na koncu potrjen brez glasu proti.
