Slovenija nadaljuje približevanje Mednarodni koaliciji za civilna zaklonišča v Ukrajini, medtem ko že podpira gradnjo treh zaklonišč v Harkovski regiji. Obisk slovenske delegacije v Kijevu je odprl tudi možnosti za tesnejše povezovanje obrambnih industrij, skupne projekte na področju dronov ter vključevanje slovenskega znanja in gospodarstva v obnovo Ukrajine.
Kot smo poročali včeraj, sta se minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer ter minister za obrambo Valentin Hajdinjak že ob prihodu v Kijev na železniški postaji srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Sledili so pogovori z ukrajinskim zunanjim ministrom Andrijem Sibiho in podpredsednikom ukrajinske vlade Vsevolodom Čenčovom.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je po končanem obisku predstavilo podrobnosti pogovorov in konkretne projekte, s katerimi namerava Slovenija nadaljevati podporo Ukrajini. Ob političnih in varnostnih vprašanjih so bili v ospredju civilna zaščita, obrambno sodelovanje, humanitarna pomoč, obnova poškodovane infrastrukture, razminiranje ter pomoč otrokom in drugim žrtvam vojne.
Namen obiska Kajzerja in Hajdinjaka je bil okrepiti politični dialog, potrditi nadaljnjo slovensko podporo Ukrajini ter preučiti možnosti za poglobitev sodelovanja na varnostnem, obrambnem, humanitarnem in razvojnem področju.
Slovenija že podpira gradnjo treh zaklonišč
Pomemben konkretni rezultat obiska je nadaljnji korak Slovenije k pristopu k Mednarodni koaliciji za civilna zaklonišča v Ukrajini.
Slovenija že podpira gradnjo treh civilnih zaklonišč v Harkovski regiji, ki je zaradi bližine ruske meje in nadaljevanja napadov eno najbolj izpostavljenih območij države. Vključitev Slovenije v koalicijo naj bi omogočila tesnejše mednarodno usklajevanje pomoči, namenjene zaščiti civilnega prebivalstva.
“Podpora Ukrajini mora imeti konkretne rezultate. Zaklonišča neposredno rešujejo življenja in povečujejo varnost ljudi, ki so vsak dan izpostavljeni napadom. Slovenija bo zato politično podporo še naprej povezovala s projekti, ki ljudem na terenu dejansko pomagajo,” je poudaril Kajzer.
Gradnja zaklonišč je del širših prizadevanj za povečanje varnosti ukrajinskih civilistov. Zaradi nadaljevanja raketnih napadov in napadov z brezpilotnimi letalniki ostajajo varni prostori pomembni zlasti za šole, vrtce, zdravstvene ustanove in druge objekte, v katerih se vsakodnevno zadržuje večje število ljudi.
Kajzer: Mir ne sme ustvariti pogojev za novo vojno
Kajzer je v pogovorih z Zelenskim in Sibiho ponovno poudaril podporo Slovenije suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter prizadevanjem za pravičen in trajen mir, ki bo temeljil na mednarodnem pravu.
Sogovorniki so obravnavali aktualne varnostne razmere, nadaljevanje ruskih napadov, mirovna prizadevanja ter možnosti za krepitev varnosti Ukrajine in celotne evropske regije.
“Mir ne more pomeniti zgolj prekinitve spopadov. Biti mora pravičen in trajen ter takšen, da ne ustvarja pogojev za novo vojno. Varnost Ukrajine je neposredno povezana z varnostjo Evrope,” je dejal Kajzer.
Slovenija bo nadaljevala tudi podporo mednarodnim prizadevanjem za ugotavljanje odgovornosti za kršitve mednarodnega prava. Podpira nadaljnji pritisk na Rusijo, vključno z ukrepi za preprečevanje izogibanja mednarodnim sankcijam.
Slovenija bo leta 2027 gostila regionalni vrh
Pomemben del političnih pogovorov je bil namenjen evropski integraciji Ukrajine. Slovenija podpira nadaljnje napredovanje ukrajinskega pristopnega procesa ob izpolnjevanju zahtevanih meril.
Slovenska stran je pripravljena Ukrajini ponuditi svoje izkušnje s približevanjem Evropski uniji in ji pomagati pri posameznih pogajalskih področjih. Pogovori so zajeli tudi regionalno sodelovanje in priprave na prihodnji vrh Ukrajina–Jugovzhodna Evropa, ki ga bo Slovenija gostila leta 2027.
Z ukrajinskim podpredsednikom vlade Vsevolodom Čenčovom se je Kajzer pogovarjal o evropski perspektivi države, nadaljnjem dvostranskem sodelovanju ter vključevanju slovenskih ustanov, strokovnjakov in gospodarstva v konkretne projekte obnove.
Slovenska obrambna podjetja v Kijevu
V slovenski delegaciji so bili tudi predstavniki domačih podjetij s področja obrambne industrije. V Kijevu so preverjali možnosti za tesnejše sodelovanje z ukrajinskimi partnerji, razvoj skupnih projektov in vključitev v pobude, povezane z obrambnimi zmogljivostmi.
Med obravnavanimi projekti je bila pobuda Dogovor o dronih oziroma “Drone Deal”. Predsednik Zelenski je po srečanju posebej izpostavil pogovore o prvih rezultatih te pobude in drugih skupnih obrambnih projektih.
“Ukrajina ima danes izkušnje in znanje, ki so pomembni za varnost celotne Evrope. Naš interes je iskati področja, kjer lahko povežemo ukrajinske izkušnje, slovensko znanje in našo industrijo ter s tem krepimo varnost obeh držav,” je poudaril Kajzer.
Sogovorniki so govorili tudi o slovenskem prispevku programu PURL oziroma seznamu prednostnih potreb Ukrajine. Mehanizem je namenjen zagotavljanju opreme in drugih zmogljivosti, ki jih Ukrajina potrebuje za svojo obrambo.
Sodelovanje na področju obrambne industrije bi lahko slovenskim podjetjem omogočilo vključevanje v skupne razvojne in proizvodne projekte, Ukrajina pa bi prispevala izkušnje in znanje, pridobljene pri uporabi obrambnih tehnologij v vojnih razmerah.
Od obnove infrastrukture do razminiranja
Poleg političnih in obrambnih vprašanj je bil pomemben del obiska namenjen humanitarni in razvojni pomoči.
Kajzer se je sestal s predstavniki Svetovnega programa za hrano (WFP) v Ukrajini in obiskal sedež lokalne Karitas v Kijevu. Seznanil se je s humanitarnimi potrebami prebivalstva in izvajanjem projektov, ki jih ministrstvo podpira v sodelovanju s Slovensko karitas.
Slovenski projekti v Ukrajini vključujejo:
- pomoč pri obnovi poškodovane infrastrukture,
- krepitev energetske odpornosti,
- humanitarno razminiranje,
- rehabilitacijo žrtev vojne,
- pomoč otrokom in drugim ranljivim skupinam
- ter neposredno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi.
Namen srečanj je bil dobiti neposreden vpogled v izvajanje projektov in preveriti možnosti za nadaljnjo slovensko podporo programom, ki ljudem pomagajo pri premagovanju posledic vojne.
“Solidarnost se ne meri samo z izjavami, ampak s tem, kaj naredimo na terenu. Od zaklonišč in obnove do pomoči otrokom, žrtvam vojne in lokalnim skupnostim – Slovenija želi svojo podporo povezovati s konkretnimi učinki,” je dejal Kajzer.
Nagovor na ukrajinski diplomatski akademiji
Kajzer je med obiskom nagovoril tudi udeležence ob začetku novega študijskega leta Diplomatske akademije Ukrajine.
Skupaj z ukrajinskim zunanjim ministrom Sibiho je položil cvetje v spomin na padle v ruski agresiji na Ukrajino. Ob koncu dneva si je ogledal še posledice ruskega raketiranja Kijeva.
Minister je ob tem poudaril, da neposreden ogled posledic napadov pokaže, zakaj vojna v Ukrajini ni zgolj oddaljen regionalni konflikt.
“Ko posledice vojne vidiš neposredno, postane še bolj jasno, da varnost Ukrajine ni oddaljeno vprašanje. Je del evropske varnosti. Slovenija bo zato ostala ob Ukrajini – s politično podporo, humanitarno pomočjo in konkretnim sodelovanjem za varnejšo Evropo,” je sklenil Kajzer.
