Državni zbor je s 48 glasovi za in 35 proti sprejel sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, ki vsebuje obsežen paket davčnih, gospodarskih in socialnih ukrepov. Koalicija prihodnje desnosredinske večine je vztrajala, da referendum po ustavi ni mogoč, ker zakon v pomembnem delu posega na področje davkov in drugih obveznih dajatev.
Interventni zakon med drugim prinaša nižji DDV za osnovna živila in del energentov, socialno kapico, ugodnejšo obravnavo normirancev, nižjo obdavčitev najemnin, možnost hkratnega prejemanja polne pokojnine in plače za zaposlene upokojence ter odpravo nekaterih omejitev za zdravnike in kratkoročno oddajanje stanovanj. Predlagatelji poudarjajo, da gre za paket ukrepov za večjo konkurenčnost države, višje neto dohodke in razbremenitev gospodarstva.
Janez Cigler Kralj je v razpravi opozoril, da več kot polovica členov zakona ureja davčna vprašanja ali druge obvezne dajatve, zato bi bil referendum po njegovi oceni v nasprotju z ustavo. Po njegovih besedah bi nesprejetje sklepa pomenilo neposredno kršitev ustavne ureditve.
Podporo sklepu so napovedali v SDS, NSi, SLS, Demokratih, Fokusu in Resni.ci. V razpravi so poudarjali predvsem razvojni vidik zakona, razbremenitev dela in ukrepe za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tadej Ostrc iz Demokratov je izpostavil, da zakon spodbuja delo, privabljanje razvojnih kadrov in zmanjšuje administrativne ter davčne obremenitve.
V SDS so opozorili tudi na ukrepe za višje neto plače, spodbude za nadaljnje delo upokojencev ter ugodnejši položaj samozaposlenih, kmetov in mladih družin. V Resni.ci pa so poudarili, da so bila podobna pravila glede referendumskih omejitev uporabljena že pri zakonodaji sedanje vlade.
Sindikati napovedali ustavno presojo
Sindikalne centrale so po glasovanju sporočile, da se z odločitvijo DZ ne strinjajo in bodo vložile zahtevo za ustavno presojo. Menijo, da zakon vsebuje številne vsebine, o katerih bi morali državljani odločati neposredno na referendumu.
Ob tem so ponovno opozorili tudi na predlagane spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki ukinjajo obveznost delodajalcev za tehnični obračun sindikalne članarine. Po oceni sindikatov gre za pritisk na sindikalno organiziranje in poskus slabljenja socialnega dialoga.
Pod izjavo so se podpisale največje sindikalne centrale v državi, med njimi Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Pergam, KSJS, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Alternativa.
Opozicija opozarjala na javnofinančna tveganja
V Svobodi, SD in Levici so medtem vztrajali, da bi referendum moral biti dopusten. Opozarjali so predvsem na javnofinančne posledice zakona in ocenjeni vpliv na proračunski primanjkljaj.
Po navedbah Fiskalnega sveta bi lahko zakon po polni uveljavitvi povečal primanjkljaj za približno milijardo evrov, opozicija pa je vladi očitala tudi uporabo obsežnega interventnega zakona za združevanje različnih področij v en sam paket.
Kljub ostri razpravi je parlamentarna večina sklep potrdila, s čimer je referendumski postopek za zdaj ustavljen. O nadaljnjih korakih bo po napovedih odločalo ustavno sodišče.
