Kaj če se skozi naše Osončje trenutno premika ostanek planetarnega sistema, ki je nastal milijarde let pred Soncem? Prav to nakazujejo najnovejše raziskave medzvezdnega kometa 3I/ATLAS. Astronomi so v njegovi kemični sestavi odkrili značilnosti, ki kažejo, da je nastal okoli zelo stare zvezde in bi lahko bil več kot dvakrat starejši od našega Sonca.
Do ugotovitev je prišla mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Evropske južne observatorije (ESO), rezultati pa so bili objavljeni v znanstveni reviji Nature Astronomy.
Redek obiskovalec iz drugega zvezdnega sistema
3I/ATLAS je šele tretji potrjeni medzvezdni objekt, ki je vstopil v naše Osončje. Pred njim sta astronome obiskala le skrivnostni 1I/’Oumuamua leta 2017 in komet 2I/Borisov dve leti pozneje.
Tokrat imajo raziskovalci precej več sreče. 3I/ATLAS je bistveno svetlejši od svojih predhodnikov, zato lahko njegove lastnosti preučujejo z natančnostjo, ki doslej pri medzvezdnih objektih ni bila mogoča.
S pomočjo instrumenta UVES na Zelo velikem teleskopu (VLT) v Čilu so izmerili razmerja izotopov ogljika in dušika v molekulah cianida, ki obdajajo komet. Takšne meritve astronomom razkrivajo razmere, v katerih je objekt nastal, saj se ta “kemični podpis” med milijardami let potovanja skozi vesolje skoraj ne spreminja.
Kemični podpis razkriva zelo star izvor
Prav izotopska razmerja so raziskovalce najbolj presenetila. Pokazalo se je, da se 3I/ATLAS po sestavi izrazito razlikuje od kometov, ki izvirajo iz našega Osončja.
“Za razliko od kometov iz našega Osončja ima ta medzvezdni obiskovalec nenavadno visoka izotopska razmerja ogljika in dušika,” je pojasnil Aravind Krishnakumar z Univerze v Liègu, eden od avtorjev raziskave.
Raziskovalci menijo, da je komet nastal v zunanjih delih planetarnega sistema okoli zvezde z nizko kovinskostjo. Gre za zvezde, ki vsebujejo malo elementov, težjih od helija, saj so nastale v obdobju, ko vesolje še ni bilo bogato s težjimi kemičnimi elementi.
Če ta razlaga drži, je 3I/ATLAS nastal v precej zgodnejšem obdobju razvoja vesolja kot naše Sonce.
Fosil iz časa nastajanja planetov
Za astronome medzvezdni kometi predstavljajo izjemno priložnost, saj omogočajo neposreden vpogled v planetarne sisteme zunaj našega.
“So nekakšni fosili procesa nastajanja planetov, ki se je zgodil zelo daleč stran, mi pa jih imamo priložnost preučevati od blizu,” je dejala vodja raziskave Cyrielle Opitom z Univerze v Edinburghu.
Podobnih ugotovitev je prišla tudi druga raziskovalna skupina pod vodstvom Martina Cordinerja iz Nasinega centra Goddard. Njihova raziskava, objavljena v reviji Nature, je z uporabo vesoljskega teleskopa James Webb zaznala podobna razmerja izotopov ogljika ter povišane količine devterija oziroma težkega vodika. Obe raziskavi tako neodvisno kažeta na zelo star izvor kometa.
“Soavtorica raziskave Rosemary Dorsey z Univerze v Helsinkih je poudarila, da 3I/ATLAS raziskovalcem omogoča preučevanje ostankov planetarnega sistema, ki je nastal dolgo pred rojstvom našega Sonca in Osončja.”
Nova generacija teleskopov bo odkrila še več
3I/ATLAS se zdaj že oddaljuje od Sonca in postaja vse težje opazljiv, zato se čas za njegova podrobna opazovanja izteka.
Astronomi pričakujejo, da bo prihodnji Izjemno veliki teleskop (ELT), ki ga gradi ESO, omogočil enake analize tudi precej šibkejših medzvezdnih obiskovalcev. To bi lahko odprlo novo poglavje raziskovanja planetarnih sistemov zunaj našega.
“Področje medzvezdnih objektov je še vedno zelo novo in ne vemo, kaj lahko pričakujemo. Vsakič, ko odkrijemo novega, nas preseneti z nečim novim,” je sklenila Opitomova.
