Novo poročilo Evropske komisije kaže, da Slovenija napreduje na področju odprte znanosti, mednarodnega sodelovanja in raziskovalne infrastrukture. Ob tem pa opozarja, da država še vedno zaostaja pri vlaganjih v raziskave, razvoju inovacij in privabljanju zasebnega kapitala.
Evropska komisija je objavila letni pregled napredka Slovenije pri uresničevanju Načrta politik Evropskega raziskovalnega prostora (ERA) za obdobje 2025–2027. Poročilo, ki ga je pripravil neodvisni strokovnjak v sodelovanju s slovenskimi nosilci ukrepov, kaže, da je Slovenija v zadnjem letu dosegla napredek na več pomembnih področjih raziskovalne politike, hkrati pa ostajajo nekateri dolgoletni izzivi, so sporočili z Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino.
Slovenija v vrhu EU po odprti znanosti
Med največjimi dosežki poročilo izpostavlja odprto znanost. Slovenija ima 85,16 odstotka znanstvenih objav v odprtem dostopu, kar jo uvršča med uspešnejše države Evropske unije.
Na ministrstvu izpostavljajo, da je država v letu 2025 organizirala nacionalne Dneve odprte znanosti, raziskovalno infrastrukturo pa okrepila tudi z vključitvijo v evropsko infrastrukturo E-RIHS za dediščinsko znanost ter s polnopravnim članstvom v CERN-u.
Ob tem poudarjajo, da je „Slovenija ima z 85,16 odstotka objav v odprtem dostopu eno višjih stopenj odprte znanosti v Evropski uniji.“
Krepitev mednarodnega sodelovanja in razvoj umetne inteligence
Poročilo kot pomemben dosežek izpostavlja tudi znanstveno diplomacijo. Slovenija je sodelovala v forumu Evropskega raziskovalnega prostora za globalni pristop k raziskavam in inovacijam, ministrstvo pa je pripravilo prvi nacionalni dokument o znanstveni diplomaciji.
Obenem je država gostila regionalno strokovno srečanje Unesca o znanstveni diplomaciji na področju podnebnih sprememb.
Na področju vključevanja javnosti v raziskovalno delo poročilo ugotavlja, da „Slovenija velja za eno bolj zavzetih držav na področju vključevanja državljanov v raziskovanje“, pri čemer je agencija ARIS ponovno objavila razpis za projekte občanske znanosti.
Napredek je zaznan tudi pri umetni inteligenci. Na ministrstvu navajajo, da „je v teku priprava Nacionalnega programa za umetno inteligenco 2030, ki bo spodbujal raziskave na področju UI in njeno uporabo v znanosti.“
Poročilo kot spodbuden kazalnik kakovosti raziskovalnega dela navaja tudi delež slovenskih znanstvenih objav med desetimi odstotki najbolj citiranih na svetu, ki znaša 6,95 odstotka.
Evropska komisija opozarja na prenizka vlaganja
Kljub pozitivnim premikom poročilo opozarja, da Slovenija še vedno zaostaja pri financiranju raziskav in razvoja.
Kot navajajo na ministrstvu, „čeprav bruto domači izdatki za raziskave in razvoj znašajo 2,16 odstotka BDP, to ostaja pod ciljem treh odstotkov BDP.“ Ob tem dodajajo, da „ostaja posebej izpostavljeno premajhno javno vlaganje v raziskave in inovacije, ki po poročilu ostaja pod povprečjem EU27.“
Poslovni izdatki za raziskave in razvoj znašajo 1,5 odstotka BDP.
Poročilo ugotavlja tudi, da Slovenija po Evropskem inovacijskem indeksu ostaja med „zmernimi inovatorkami“, medtem ko si šele prizadeva postati inovacijska voditeljica.
Kot pomemben izziv izpostavlja še poslovno dinamiko in dostop do tveganega kapitala. Evropski semester 2025 Sloveniji priporoča več spodbud za nastajanje hitro rastočih podjetij ter boljše pogoje za lastniško in tvegano kapitalsko financiranje raziskav, razvoja in inovacij.
Med težavami poročilo navaja tudi dejstvo, da država „še ne izkorišča v celoti svojega znanstvenega potenciala in da ni dovolj privlačna lokacija za zasebne naložbe v raziskave in razvoj.“
Več reform, rezultati šele v prihodnjih letih
Na ministrstvu poudarjajo, da je Slovenija lani začela več sistemskih reform, katerih učinki bodo vidni šele v prihodnjih letih. Med njimi izpostavljajo decentralizacijo univerz z ustanovitvijo nove javne univerze v Novem mestu, pripravo novega Zakona o visokem šolstvu, spremembe Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter pripravo nacionalnega okvira za krepitev raziskovalne varnosti.
Ob zaključku poročila na ministrstvu ocenjujejo, da „Slovenija v letu 2025 beleži napredek predvsem na področjih odprte znanosti, mednarodnega povezovanja in vključevanja javnosti v raziskovanje, hkrati pa ostajajo v ospredju dolgoletni izzivi: prenizka javna in zasebna vlaganja v raziskave ter razvoj, status zmerne inovatorke in potreba po večji poslovni dinamiki.“
Dodajajo še, da „odgovor nanje naj bi prinesle strukturne reforme visokošolskega sistema in financiranja, ki so trenutno v pripravi.“
