Astronomi so odkrili nov dokaz, da v našem Osončju trenutno gostujemo izjemno redkega obiskovalca. Medzvezdni komet 3I/ATLAS po najnovejših analizah najverjetneje izvira iz planetarnega sistema, ki je nastal dolgo pred rojstvom Sonca. Če bodo ugotovitve potrdile nadaljnje raziskave, bi lahko šlo za enega najstarejših objektov, kar jih je človeštvo kadar koli podrobneje preučevalo.
Do teh zaključkov je prišla mednarodna raziskovalna skupina pod vodstvom Evropske južne observatorije (ESO), ki je rezultate objavila v reviji Nature Astronomy. Podobne ugotovitve je objavila tudi druga skupina raziskovalcev v reviji Nature, kar dodatno krepi domnevo o izjemni starosti kometa.
Redek obiskovalec iz drugega zvezdnega sistema
3I/ATLAS ni nastal v našem Osončju. Gre za šele tretji potrjeni medzvezdni objekt, ki je zašel v našo okolico. Pred njim sta astronome presenetila le skrivnostni 1I/’Oumuamua leta 2017 in komet 2I/Borisov leta 2019.
Tokrat imajo raziskovalci precej več sreče. Novi komet je dovolj svetel, da ga lahko opazujejo z bistveno večjo natančnostjo kot njegova predhodnika. To jim prvič omogoča podrobnejši vpogled v kemično sestavo medzvezdnega objekta.
S pomočjo instrumenta UVES na Zelo velikem teleskopu (VLT) v Čilu so analizirali razmerja izotopov ogljika in dušika v oblaku plinov, ki obdaja komet. Takšna razmerja astronomom služijo kot nekakšen kemični prstni odtis, saj razkrivajo razmere, v katerih je objekt nastal, in se med potovanjem skozi vesolje skoraj ne spreminjajo.
Kemični podpis kaže na zgodnje obdobje vesolja
Prav izotopska analiza je prinesla največje presenečenje. Meritve so pokazale, da se 3I/ATLAS izrazito razlikuje od kometov, ki izvirajo iz našega Osončja.
“Za razliko od kometov iz našega Osončja ima ta medzvezdni obiskovalec nenavadno visoka izotopska razmerja ogljika in dušika,” je pojasnil Aravind Krishnakumar z Univerze v Liègu.
Raziskovalci ocenjujejo, da je komet nastal v zunanjem delu planetarnega sistema okoli zvezde z nizko kovinskostjo. Takšne zvezde vsebujejo zelo malo elementov, težjih od helija, ker so nastale v času, ko vesolje še ni bilo obogateno s težjimi kemičnimi elementi.
Če je razlaga pravilna, to pomeni, da bi bil 3I/ATLAS starejši od Sonca za več milijard let. Naše Sonce je namreč nastalo pred približno 4,6 milijarde let.
Kot časovna kapsula iz drugega sveta
Za astronome imajo medzvezdni kometi posebno vrednost, ker prinašajo informacije iz planetarnih sistemov, do katerih sicer ne moremo dostopati.
“So nekakšni fosili procesa nastajanja planetov, ki se je zgodil zelo daleč stran, mi pa jih imamo priložnost preučevati od blizu,” je povedala vodja raziskave Cyrielle Opitom z Univerze v Edinburghu.
Njene ugotovitve podpira tudi druga raziskava, ki jo je vodil Martin Cordinner iz Nasinega centra Goddard. Raziskovalci so z vesoljskim teleskopom James Webb zaznali podobna razmerja izotopov ogljika ter povečane količine devterija oziroma težkega vodika. Ker sta dve neodvisni raziskovalni skupini prišli do primerljivih rezultatov, je hipoteza o zelo starem izvoru kometa postala precej bolj prepričljiva.
“3I/ATLAS nam omogoča preučevanje ostankov planetarnega sistema, ki je nastal dolgo pred rojstvom našega Sonca in Osončja,” je poudarila soavtorica raziskave Rosemary Dorsey z Univerze v Helsinkih.
Tekma s časom
Komet se zdaj že oddaljuje od Sonca, zato ga je iz dneva v dan težje opazovati. Astronomi zato hitijo z meritvami, preden izgine iz dosega najzmogljivejših teleskopov.
Veliko si obetajo od prihodnjega Izjemno velikega teleskopa (ELT), ki ga gradi Evropska južna observatorija. Ta bo omogočil preučevanje tudi precej manjših in šibkejših medzvezdnih objektov, zato raziskovalci pričakujejo, da bodo v prihodnjih letih odkrili še več ostankov davnih planetarnih sistemov.
“Področje raziskovanja medzvezdnih objektov je še vedno zelo mlado in ne vemo, kaj vse nas še čaka. Vsak nov objekt nam razkrije nekaj nepričakovanega,” je sklenila Opitomova.
