Raziskovalci z Univerze v Oxfordu so odkrili nove dokaze, da je Mars nekoč globoko pod svojim površjem gostil ogromne in dolgotrajne magmatske sisteme, podobne tistim na Zemlji. Odkritje postavlja pod vprašaj dolgoletno prepričanje, da je za razvoj tako zapletenih geoloških procesov nujno potrebna tektonika plošč.
Rezultati raziskave, objavljeni v reviji Nature Astronomy, bi lahko pomembno vplivali tudi na razumevanje nastanka potencialno bivalnih razmer na skalnatih planetih.
Skrivnostna plast 24 kilometrov pod površjem
Študija temelji na podatkih Nasine misije InSight, ki je na Marsu med letoma 2018 in 2022 z uporabo seizmometra beležila potrese in udarce meteoritov. Prav analiza teh seizmičnih valov je razkrila nenavadno mejo približno 24 kilometrov pod površjem planeta.
Čeprav so prejšnje raziskave to plast že zaznale, njenega izvora niso znale pojasniti.
Ekipa z Univerze v Oxfordu je primerjala na stotine možnih sestav kamnin s seizmičnimi podatki in ugotovila, da območje pod mejo najbolje ustreza ultramafičnim kamninam, bogatim z železom in magnezijem, medtem ko zgornji sloji vsebujejo bolj razvite mafične kamnine z več silicijevega dioksida.
Mars je morda skrival velikanske podzemne rezervoarje magme
Po mnenju raziskovalcev je ta geološka meja nastala zaradi dolgotrajnega zbiranja staljene kamnine globoko pod površjem. Med ohlajanjem so se težji kristali nalagali v spodnjih delih skorje, lažji materiali pa so se dvigovali proti površju.
Podobni procesi na Zemlji potekajo pod vulkanskimi območji in so pomembni pri nastanku celin.
“Tradicionalno smo domnevali, da je bil vulkanizem na Marsu precej preprostejši kot na Zemlji. To odkritje pa kaže, da je planet lahko vzdrževal velike in dolgožive magmatske sisteme, v katerih se je staljena kamnina razvijala in predelovala skozi celotno skorjo,” je povedal vodilni avtor raziskave dr. Tobermory Mackay-Champion.
Kompleksni geološki procesi brez tektonike plošč
Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je, da bi se ta podzemna plast lahko raztezala na stotine ali celo tisoče kilometrov pod severno poloblo Marsa. To pomeni, da Rdeči planet verjetno ni imel le posameznih izoliranih vulkanov, temveč obsežen in medsebojno povezan sistem magmatskih komor.
Takšen pojav, imenovan transkrustalni magmatizem, je bil doslej predvsem značilnost Zemlje.
Odkritje je posebej pomembno zato, ker Mars nima aktivne tektonike plošč. Prav ta proces na Zemlji omogoča recikliranje kamnin, nastanek novih delov skorje in dolgoročno kroženje snovi, ki vplivajo na podnebje ter potencialno primernost planeta za življenje.
Več možnosti za nastanek bivalnih svetov
Nova raziskava kaže, da bi lahko kompleksna geološka zgodovina nastala tudi brez tektonike plošč, kar širi možnosti za obstoj življenju prijaznih razmer na drugih skalnatih planetih.
“Soočamo se z enim največjih vprašanj planetarne znanosti – ali je Zemlja res nekaj posebnega. Če je Mars lahko razvil tako kompleksno skorjo brez tektonike plošč, potem bi se pogoji za bivanje lahko pojavili na veliko več planetih, kot smo domnevali doslej,” je poudaril profesor Jon Wade z Univerze v Oxfordu.
Raziskovalci menijo, da bi ugotovitve lahko vplivale tudi na iskanje življenja zunaj Osončja. Če za razvoj naprednih geoloških procesov ni nujno potrebna Zemlji podobna tektonska aktivnost, bi lahko bili potencialno primerni za življenje tudi številni planeti, ki so jih znanstveniki doslej izključevali iz takšnih razprav.
