Evropska centralna banka med največja trenutna tveganja za finančno stabilnost uvršča visoka vrednotenja delnic podjetij, povezanih z umetno inteligenco, napetosti na trgu državnih obveznic ter morebitne izgube investicijskih skladov in drugih nebančnih finančnih ustanov.
Na tveganja je danes opozoril podpredsednik ECB Boris Vujčić. Evropska centralna banka bo podrobnejšo oceno predstavila 18. novembra, ko bo objavila polletno poročilo o finančni stabilnosti.
Kot poroča Reuters, ECB na možnost nastanka balona pri ameriških tehnoloških delnicah opozarja že najmanj dve leti. Tokrat naj bi se na trgu začele kazati tudi prve razpoke, saj je tehnološki indeks Nasdaq od rekordne vrednosti izgubil skoraj osem odstotkov.
Padec je sledil objavam poslovnih rezultatov nekaterih velikih tehnoloških družb, med njimi Alphabeta, Intela in Amazona. Vlagatelji vse podrobneje preverjajo, ali bodo velika vlaganja v umetno inteligenco prinesla pričakovane donose.
Evropski skladi izpostavljeni delnicam umetne inteligence
Vujčić je povedal, da je ECB med pripravo novega poročila že zaznala popravek vrednosti delnic, povezanih z umetno inteligenco.
“Vsi so temu izpostavljeni, tudi Evropa,” je opozoril ter dodal, da imajo številni investicijski skladi v svojih portfeljih naložbe, povezane z umetno inteligenco.
Morebiten večji padec tehnoloških delnic se zato ne bi omejil le na ameriške borze. Izgube bi se lahko prek investicijskih skladov in drugih finančnih ustanov prenesle tudi na evropske vlagatelje ter širši finančni sistem.
Pri tako imenovanih nebančnih finančnih ustanovah lahko težavo predstavljajo tudi nenadni množični umiki vlagateljev. Skladi morajo v takšnih primerih hitro prodajati premoženje, kar lahko dodatno zniža tržne cene in okrepi nihanja.
Drugo tveganje so državne obveznice
Kot drugo pomembno tveganje je Vujčić izpostavil nedavno hitro rast donosnosti državnih obveznic, zlasti v močno zadolženih državah. Med državami, ki so se znašle pod večjim pritiskom trgov, Reuters izpostavlja Francijo.
Višja donosnost pomeni, da se države zadolžujejo dražje. Če se stroški zadolževanja povečujejo dlje časa, lahko to dodatno obremeni državne proračune in vpliva tudi na banke ter druge finančne ustanove, ki imajo v lasti večje količine državnih obveznic.
ECB bo razmere na obvezniških trgih spremljala, Vujčić pa je zavrnil ugibanja o morebitnem takojšnjem posredovanju centralne banke. Če je izvor težav v javnih financah, mora biti po njegovih besedah tudi odziv predvsem fiskalen.
Tretje večje tveganje predstavljajo morebitne izgube investicijskih skladov in drugih nebančnih finančnih ustanov, ki jih centralne banke pogosto označujejo tudi kot bančništvo v senci.
ECB tako opozarja na možnost, da bi se težave na tehnoloških borzah, trgih državnih obveznic in v investicijskih skladih med seboj povezale. Več bo znano 18. novembra, ko bo centralna banka objavila celovito poročilo o finančni stabilnosti.
