Evropska centralna banka naj bi ta teden znova zvišala obrestne mere, saj so dražja nafta in zemeljski plin inflacijo v območju evra potisnili nad tri odstotke. Ekonomisti pričakujejo dvig depozitne obrestne mere za 0,25 odstotne točke, z 2,25 na 2,50 odstotka. Odločitev bi lahko vplivala tudi na stroške posojil in donose varčevalcev v Sloveniji.
Svet Evropske centralne banke se bo sestal 9. in 10. septembra. Vsi ekonomisti, ki so sodelovali v zadnji Reutersovi raziskavi, pričakujejo nov dvig obrestnih mer.
ECB je obresti zvišala že junija, prvič po skoraj treh letih, julija pa jih je ohranila nespremenjene. Zapisnik julijskega zasedanja je pokazal, da so centralni bankirji odločitev razumeli predvsem kot premor in ne kot konec zaostrovanja denarne politike.
Dražja energija znova krepi inflacijo
Glavni razlog za pričakovani septembrski dvig so višje cene energentov, povezane z vojno med ZDA in Iranom ter motnjami v Hormuški ožini. Cena severnomorske nafte brent se je približala 97 dolarjem za sod, podražil pa se je tudi zemeljski plin.
Inflacija v območju evra se je avgusta povzpela nad tri odstotke in se tako še bolj oddaljila od dvoodstotnega cilja ECB. Raziskava centralne banke je pokazala, da je sedanji inflacijski pritisk skoraj v celoti posledica dražje energije.
Razmere se tako razlikujejo od obdobja, ko so cene hitro naraščale tudi zaradi višjih plač in storitev. Osnovni inflacijski pritiski so trenutno bolj umirjeni, zato del ekonomistov meni, da bo septembrski dvig predvsem previdnostni ukrep.
Kaj lahko pričakujejo posojilojemalci?
Višja ključna obrestna mera ne pomeni samodejnega in takojšnjega zvišanja vseh mesečnih obrokov. Lahko pa vpliva na gibanje medbančnih obrestnih mer, zlasti euriborja, na katerega so vezana številna stanovanjska in druga posojila s spremenljivo obrestno mero.
Za posojilojemalce to pomeni, da se obdobje hitrejšega pocenitve financiranja lahko konča oziroma vsaj začasno ustavi. Pri novih posojilih bodo pogoji odvisni tudi od poslovne politike posamezne banke, njene ocene tveganja in konkurence na slovenskem trgu.
Za varčevalce bi lahko bile posledice ugodnejše, saj višje obrestne mere bankam omogočajo ponudbo nekoliko višjih donosov na depozite. Tudi tu prenos odločitev ECB na bančne ponudbe ni samodejen.
Bo to zadnji dvig?
Čeprav trgi septembrsko zvišanje skoraj v celoti pričakujejo, med ekonomisti ni soglasja o nadaljnjih korakih. Večina sodelujočih v Reutersovi raziskavi meni, da bo ECB po dvigu na 2,50 odstotka obresti nekaj časa ohranila nespremenjene.
Veliko bo odvisno od trajanja spopadov na Bližnjem vzhodu, cen nafte in plina ter od tega, ali se bodo višji stroški energije prenesli tudi v cene drugih izdelkov in storitev. Če bo inflacija ostala povišana, možnost dodatnega dviga v prihodnjih mesecih ostaja odprta.
