Gospodarska zbornica Slovenije je na Dnevu inovativnosti podelila nacionalna priznanja najboljšim slovenskim inovacijam. Osem zlatih priznanj so prejeli projekti podjetij Domel, Elan, Krka, Lek, LynxCraft, Novartis, openDAQ in Pipistrel Vertical Solutions. Posebno priznanje za inovacijski izziv je prejela rešitev Aquamind.
GZS je nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem, razvojnim ekipam in posameznikom podelila štiriindvajsetič. Letos je podelila osem zlatih, 27 srebrnih in 13 bronastih priznanj ter posebno priznanje za inovacijski izziv.
Za uvrstitev na nacionalno raven se je potegovalo 49 najboljših regionalnih inovacij. Na trinajst regionalnih razpisov je sicer prispelo 235 predlogov, pri njihovem razvoju pa je sodelovalo več kot 1.100 inovatorjev.
Od športnih vozil in smuči do novih zdravil
Zlato priznanje je Domel skupaj z razvojnim centrom Nela prejel za visokozmogljiv elektromotor, namenjen dinamičnemu krmiljenju navora v športnih vozilih.
Elan je bil nagrajen za smuči ACE s tehnologijo Active Suspension Drive, Krka pa za napredno sintezo in novo farmacevtsko obliko rivaroksabana, zdravila za preprečevanje krvnih strdkov.
Lek je zlato priznanje prejel za Sandozove globalne centre odličnosti oziroma inovacijski model razvoja varnih in učinkovitih zdravil. Novartis farmacevtska proizvodnja je bil nagrajen za novo obliko zdravila za zdravljenje raka dojke.
Med prejemniki je tudi podjetje LynxCraft z rešitvijo LynxCraft kopilot, podjetje openDAQ pa je priznanje prejelo za odprto programsko platformo za sodoben zajem merilnih podatkov.
Osmo zlato priznanje je Pipistrel Vertical Solutions prejel za Nuuvo V300, brezpilotno tovorno letalo z navpičnim vzletanjem in pristajanjem.
Posebno nacionalno priznanje za inovacijski izziv je prejela rešitev Aquamind, pri kateri so sodelovala podjetja Ekstera, Infotim Ržišnik Perc, Mikrobium in Valter Skupina.
GZS: Slovenija mora znanje hitreje spremeniti v izdelke
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ob podelitvi poudarila, da prijavljeni projekti kažejo veliko širino slovenskega razvojnega prostora. Inovacije prihajajo iz zdravstva, naprednih tehnologij, energetike, krožnega gospodarstva in storitvenih dejavnosti.
“Inovacije niso področje enega ministrstva. Povezujejo gospodarstvo, znanost, izobraževanje, digitalizacijo, energetiko in okolje,” je dejala Nahtigal.
Po njeni oceni mora Slovenija znanje hitreje pretvarjati v nove izdelke, tehnologije, naložbe in višjo dodano vrednost. Za razvojni preboj naj bi potrebovala skupno vizijo, usklajene državne ukrepe ter stabilno in dolgoročno financiranje raziskav, razvoja in inovacij.
Nahtigal je podjetja pozvala tudi k večji ambicioznosti. Nove rešitve bi morala že od začetka razvijati z mislijo na prodor in komercializacijo na svetovnem trgu, ne zgolj za uporabo v domačem okolju.
