Energetski ministri Evropske unije se danes sestajajo zaradi vse dražje nafte in zemeljskega plina ter tveganj za oskrbo pred začetkom zime. Spopadi na Bližnjem vzhodu, v Ukrajini in Jemnu so prizadeli rafinerije ter ovirali dobavo po Črnem in Rdečem morju ter skozi Hormuško ožino. EU je posebej izpostavljena, saj iz tujine uvozi okoli 97 odstotkov surove nafte.
Po poročanju Reutersa bodo ministri razpravljali o zanesljivosti oskrbe, naraščajočih cenah goriv in možnostih za znižanje stroškov energije za gospodinjstva ter podjetja. Evropska komisija se je z evropskimi rafinerijami že začela pogovarjati o povečanju proizvodnje, med možnostmi pa je tudi začasna omilitev nekaterih tehničnih zahtev.
Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je razmere označil za zelo resne. Neposrednega pomanjkanja energentov za zdaj ne pričakuje, opozarja pa, da sama razpoložljivost energije ne pomaga veliko, če si je gospodinjstva in podjetja zaradi visokih cen ne morejo privoščiti.
EU uvozila 435 milijonov ton nafte
Podatki Sveta EU kažejo, da je Unija leta 2025 uvozila približno 435 milijonov ton surove nafte v vrednosti več kot 212 milijard evrov. Največ je je prispelo iz Združenih držav Amerike, Kazahstana in Norveške.
Združene države so zagotovile 14,6 odstotka evropskega uvoza, Kazahstan in Norveška pa vsak po 12,8 odstotka. Sledile so Libija z več kot devetodstotnim deležem, Savdska Arabija s 6,8 odstotka ter Nigerija in Irak s po 5,8 odstotka.
Zaradi skoraj popolne odvisnosti od uvoza se motnje na svetovnih pomorskih poteh in poškodbe rafinerij hitro prenesejo v evropske cene goriv. Posebej občutljiva je Hormuška ožina, skozi katero poteka pomemben del svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom.
Spopadi so poškodovali energetsko infrastrukturo na Bližnjem vzhodu in v Rusiji, dobavo pa dodatno otežujejo razmere v Rdečem ter Črnem morju.
Več kot 400 milijonov sodov iz strateških zalog
Zahodne države so se zaradi visokih cen in pritiskov na oskrbo dogovorile za pospešeno sprostitev več kot 400 milijonov sodov nafte iz strateških rezerv. Ukrep naj bi umiril trg in preprečil resnejše motnje, dolgoročno pa ne rešuje evropske odvisnosti od uvoženih energentov.
Evropska komisija medtem išče načine za povečanje proizvodnje v domačih rafinerijah. Morebitna omilitev tehničnih specifikacij bi jim lahko omogočila hitrejšo predelavo več različnih vrst surove nafte.
EU je v zadnjih letih močno zmanjšala neposredni uvoz ruske nafte. Ruski delež je z 25,8 odstotka leta 2021 padel na 2,2 odstotka leta 2025. Izpad so večinoma nadomestile ZDA, Norveška in Kazahstan.
Plinska skladišča slabše napolnjena kot lani
Poleg nafte skrbi povzroča tudi zemeljski plin. Evropska skladišča so trenutno napolnjena približno 75-odstotno, medtem ko je bila napolnjenost v enakem obdobju lani 83-odstotna.
Veleprodajna cena plina je v sredo za kratek čas dosegla 100 evrov za megavatno uro, kar je največ po decembru 2022. Cene so trenutno približno trikrat višje kot pred začetkom vojne z Iranom.
Ministri bodo obravnavali tudi predlog Evropske komisije za znižanje računov za električno energijo. Med možnostmi so nižji davki na elektriko, spremembe omrežnin in manjša davčna obremenitev električne energije v primerjavi z zemeljskim plinom.
EU se tako v zimo podaja brez neposredne grožnje pomanjkanja, a z višjimi cenami, manj napolnjenimi plinskimi skladišči in skoraj popolno odvisnostjo od uvožene nafte.
