Generalna skupščina Združenih narodov je danes s 130 glasovi za, 17 proti in 25 vzdržanimi potrdila resolucijo, ki zahteva ukinitev leta 1960 uvedenega ameriškega embarga oziroma gospodarske blokade Kube. Slovenija je prvič doslej glasovala proti resoluciji.
Po potrditvi resolucije je ameriška delegacija protestno zapustila dvorano, kubanska pa je odločitev pozdravila z aplavzom.
Poleg ZDA in Izraela, ki tradicionalno glasujeta proti resoluciji, so tokrat proti glasovale tudi Ukrajina, Argentina, Bosna in Hercegovina, Madžarska, Kolumbija, Severna Makedonija in prvič Slovenija. Med vzdržanimi so bile Hrvaška, Albanija, Bolgarija in Estonija, poroča STA.
Večina držav EU je resolucijo podprla
Večji del držav članic EU je kot običajno glasoval za resolucijo. Predstavnik Unije je po glasovanju povedal, da EU vztraja pri stališču, da ima embargo negativne posledice za prebivalce Kube.
Po njegovih besedah je treba s pomočjo nadaljevati zlasti zdaj, ko se Kubanci soočajo s težkimi humanitarnimi razmerami, izpadi elektrike ter pomanjkanjem hrane in zdravil. Dodal je, da bi ukinitev embarga pomagala pri odpiranju kubanskega gospodarstva. Del krivde za nastale razmere je pripisal tudi kubanski vladi ter pomanjkanju potrebnih političnih in gospodarskih reform.
Pred glasovanjem spor med delegacijama
Ameriški veleposlanik Mike Waltz je pred glasovanjem napovedal izgon kubanskega diplomata zaradi torkovega incidenta med njegovim govorom v Generalni skupščini. Kubanski diplomat je takrat ameriškemu diplomatu odrinil roko in telefon, s katerim je snemal prepir s kubanskim zunanjim ministrom Brunom Rodriguezom Parrillo.
Waltz je v torek kritiziral komunistično vodstvo Kube in zavrnil trditve, da je Kuba v težavah zaradi ameriškega embarga. Med govorom je prikazal fotografije nekdanjega kubanskega voditelja Fidela Castra z dvema urama Rolex, katerih današnjo vrednost je ocenil na približno 40.000 dolarjev.
Pokazal je tudi fotografijo sedanjega predsednika Miguela Diaza-Canela s podobno uro ter fotografije razkošnih nepremičnin Castrove družine. Med njimi sta bili približno 1300 kvadratnih metrov velika obmorska rezidenca v Varaderu in zasebni otok Cayo Piedra.
Kubanska delegacija je njegov govor prekinila z udarjanjem po mizi. Nato se je govorniškemu odru približal Rodriguez Parrilla in Waltza obtožil, da laže. Ameriški veleposlanik je odgovoril, da se ne bo pustil ustrahovati, saj da so v ZDA in ne na Kubi.
Predsedujoči je moral zasedanje za nekaj časa prekiniti. Ob robu je prišlo še do incidenta, ko je kubanski diplomat ameriškemu preprečil snemanje dogajanja. Varnostniki ZN so diplomata ločili in ju poslali iz dvorane.
Pozive k odpravi embarga sprejemajo od leta 1992
Generalna skupščina ZN je od leta 1992 na predlog Kube vsakokrat podprla resolucijo s pozivom h koncu ameriškega embarga. V letih 2015, 2016 in 2017, ko so se odnosi med Kubo in ZDA pod vodstvom predsednika Baracka Obame izboljševali, je resolucija vsakič dobila po 191 glasov podpore. ZDA in Izrael sta se leta 2016 pri glasovanju celo vzdržala.
Letošnja resolucija, ki jo je prav tako pripravila Kuba, ponovno poudarja suvereno enakost držav, načelo nevmešavanja v notranje zadeve ter svobodo mednarodne trgovine in plovbe.
Izraža tudi zaskrbljenost zaradi ameriškega zakona Helms-Burton, sprejetega 12. marca 1996. Njegovi učinki po navedbah predlagateljev posegajo v suverenost drugih držav, interese oseb in podjetij pod njihovo jurisdikcijo ter svobodo trgovine in plovbe. Resolucija države poziva, naj se vzdržijo sprejemanja takšnih ukrepov, tiste, ki jih še izvajajo, pa k njihovi odpravi.
